Janez me je s svojo objavo o pravilni rabi slovenščine spodbudil k razmišljanju, kaj lahko kot knjižničarji postorimo za korektno uporabo maternega jezika med mladimi.
Prav je, da skrbimo za ustrezno avtohtonost jezika, se upiramo vdoru tujk, popačenk in ostalih skovank. Vendar je jezik tudi živ organizem, ki se spreminja in raste skupaj z razvojem družbe. Mladi so nagnjeni k temu, da radi preizkušajo novosti, včasih drezajo tja kamor ne bi smeli, kljub, ali pa ravno zaradi nasprotovanja odraslih. Jezik tu ne predstavlja nikakršne izjeme.
Globalizacija terja svoj davek, ki dandanes nikakor ni majhen. Kljub temu pa vdor "tujščine" ne pomeni nujno razdevičenja materinščine. Kar je bila nekoč latinščina, sedaj predstavlja angleščina. Napredek v znanosti je velik in jezik mu mora z ustreznim izrazoslovjem slediti.
Strinjam se, da je treba začeti vcepljati ljubezen do maternega jezika otrokom že v njihovem najnežnejšem otroštvu, ko se ti šele učijo govoriti. Glavno vlogo imajo tu, v samem začetku, predvsem starši. Navajanje na pravilno uporabo in tvorjenje besed naj se začne zgodaj, morebitne napake naj se striktno popravlja, korektno tvorjenje povedi pa ustrezno pohvali. Seveda to zahteva določeno mero napora in časa, a trud je temu ustrezno poplačan. Sposobnost pravilnega razumevanja prebranega je lastnost posameznika, ki predstavlja njegovo osebnost, mentalno zrelost in še kako pomembno vlogo pri otrokovi rasti. Z vstopom otrok v šolo se del izobraževanja prenese na pedagoga, ki z ustreznimi znanji spodbuja učenca k branju. Potrebno je ozavestiti, da branje ne pomeni zgolj poznavanja črk in povezovanja glasov v besede. Branje je tudi neke vrste dialog, ki se razvije med pisateljem in bralcem. Zavedati se moramo, da otroci ne razumejo vsega. O prebranih temah se je potrebno ustrezno pogovoriti, na poljuden način razložiti stvari, ki jih otroci ne razumejo, tako da bomo pritegnili njihovo pozornost in zanimanje. Lahko je to igra, skeč ali kaj drugega. Razvija naj se otrokovo lastno razmišljanje in poskrbi, da imajo otroci tu glavno besedo.
(Šolski) knjižničarji lahko marsikaj postorijo za dvig ravni jezika. Knjižnica naj ne bo zgolj pripomoček k izobraževanju, temveč naj se knjižničarji aktivno povežejo tako z učitelji, kakor tudi starši. S pomočjo anket lahko pridobimo vpogled v bralno kulturo med mladimi, kratki testi, ki jih učenci lahko izpolnujejo tako v knjižnici, šoli ali doma, pa so lahko odlično sredstvo za pridobivanje informacij o tem, kakšen je besedni zaklad določene populacije.
Razni forumi, ki so danes priljubljeno spletno stičišče mladih, oddaje kjer voditelji uporabljajo pogovorni jezik, nenazadnje tudi glasba brez nekega sporočila predstavljajo negativne dražljaje, ki vplivajo na odraščajočega posameznika. Češ: "Saj se vsi izražajo tako, pa ne prihaja do nobenih sankcij. Zakaj bi se sam trudil. Slogleščina je kul." Vse lepo in prav, mladostniškega slenga menda ne bomo obsojali.
Navada je železna srajca in kar se Janezek nauči, to Janez zna. Ko tak mladostnik pride na zaposlitveni trg je marsikdaj že prepozno. Z uporabo narečnega jezika, obarvanega s prvinami slenga, ga nihče ne bo resno jemal. Še huje je, če je tudi njegovo pisno izražanje takšno. Prosto po: "Pokaži mi, kako se izražaš, pa ti povem kdo si!" Nič ni narobe, če se mladi med seboj pogovarjajo v "tujščini", pomembno pa je da jih naučimo ustreznega "preklopa", ko je to nujno potrebno.
Tudi na strani knjižničarjev je, da podajo ustrezne smernice, opozorijo na ponesrečene prevode mladinske literature, s pomočjo bralnih krožkov spodbujajo k branju kvalitetne literature, morda odprejo temo na šolskem forumu, kjer predhodno opozorijo, da se bo tu pogovarjalo in pisalo zgolj v knjižni slovenščini...
Zanima me vaše mnenje o tem, koliko so knjižničarji sami pripravljeni postoriti na tem področju. Se je katera od splošnih ali šolskih knjižnic lotila projekta na to temo? Kakšna je bila stopnja uspešnosti in kako ste zbirali podatke o napredku?
21.2.10
Izšel je Bibliotekarski terminološki slovar
Po več kot dveh desetletjih pionirskega dela na še povsem neraziskanem področju in neutrudnih prizadevanj Bibliotekarske terminološke komisije je izšel dolgo pričakovani Bibliotekarski terminološki slovar. Njegov izid pomeni nov mejnik v razvoju in dokončni uveljavitvi bibliotekarske stroke in znanosti pri Slovencih. Z njim sta dobili bibliotekarska in informacijska znanost tudi temeljno delo za svojo uveljavitev, večjo domačo in mednarodno razpoznavnost ter strokovno in raziskovalno delovanje. Izid dela v obliki dvojne redne številke 53. letnika revije Knjižnica, ki na skoraj štiristo straneh vsebuje nad 6.500 bibliotekarskih terminov, sta omogočili Zveza bibliotekarskih društev Slovenije in Narodna in univerzitetna knjižnica.
Bibliotekarstvo je stroka, ki ima med Slovenci in v slovenskem prostoru dokajšnjo tradicijo, vendar v preteklosti bibliotekarskim terminom na žalost ni bila namenjena sistematična skrb ali organiziran poskus njihove kodifikacije in normiranja. Raba je slonela predvsem na jezikovni praksi in normi posameznih “šol” ali na pomembnih in vplivnih posameznikih, npr. Avgustu Pirjevcu, Pavlu Kalanu in drugih priznanih bibliotekarjih, kar pogosto ni bilo niti oblikovno niti semantično usklajeno. Zaradi spoznanja, da bibliotekarska stroka v slovenščini nima niti enojezičnega razlagalnega niti večjezičnega prevajalnega slovarja, je postala izdelava slovarja nujna. V ožjem krogu strokovnjakov se je porodila misel o projektu, ki bi zapolnil to vrzel. Ideja je postala resničnost, ko so pripravili še organizacijska in kasneje tudi strokovna izhodišča za delovanje projektne skupine, ki je začela z delom leta 1987 in je delovala kot Bibliotekarska terminološka komisija ob združenih strokovnih prizadevanjih Zveze bibliotekarskih društev Slovenije, takrat na novo ustanovljenega Oddelka za bibliotekarstvo na Filozofski fakulteti, Narodne in univerzitetne knjižnice in Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Člani komisije so bili vsa leta njenega delovanja priznani strokovnjaki s področja bibliotekarstva, dokumentalistike, informatike, jezikoslovja in leksikografije.
Srečanja ob 500. seji Bibliotekarske terminološke komisije so se junija 2006 udeležili (od leve proti desni) dr. Branko Berčič, Maks Veselko, Zvonka Leder, dr. Franci Zore, dr. Maja Žumer, Tomaž Kobe, dr. Polona Vilar, mag. Jož Kokole, Majda Ujčič, dr. Alenka Šauperl, Ivan Kanič in Jože Munda
Komisija si je zadala tri za slovenski jezik pomembne cilje, to je popis izrazja v bibliotekarski stroki, njegovo kodifikacijo in nato objavo v obliki tiskanega in elektronskega slovarja, ki ga ponosno lahko predstavimo danes. Slovenski terminološki slovar bibliotekarstva in informacijske znanosti je razlagalni in normativni slovar, v katerem so zajeti tisti bibliotekarski strokovni izrazi, ki so v rabi in omogočajo komuniciranje v stroki. V slovarju so zato obdelani:
Uvod pojasnjuje nastanek slovarja, izčrpno predstavi njegovo ureditev ter daje potrebna navodila za uporabo. Izbor v slovarju obdelanih terminov je bil narejen na osnovi inventarizacije izrazja z metodo izpisovanja slovenskih strokovnih besedil, ki je predstavljalo izhodiščno fazo projekta in je trajalo več let, zahteven segment selekcije in vrednotenja terminov, pomenska analiza z vzpostavitvijo pomenskih zvez med izbranimi termini in oblikovanje razlag pa je predstavljalo osrednje delo terminološke skupine. Prav ta zaključni segment leksikografskega dela in objava slovarskega gradiva v tiskani in vzporedni elektronski obliki je zaradi zahtevnosti, predvsem pa dolgotrajnosti postopkov, dolgo pričakovana realizacija zadanih nalog.
Slovar je sedaj postavljen na ogled, dan v uporabo in v kritično presojo strokovni javnosti. Bibliotekarska terminološka komisija se zaveda nekaterih nedoslednosti, morebiti napak in predvsem pomanjkljivosti, pa tudi stroka se nezadržno razvija in dnevno prinaša in potrebuje novo strokovno izrazje, zato pričakuje komisija konstruktivne odzive in predloge za dopolnjevanje in izboljšavo slovarja. V nadaljevanju bo delo temeljilo na pripravi korpusa novejših strokovnih besedil s konkordančnikom in spletnim komuniciranjem z uporabniki in zainteresiranimi strokovnjaki.
Spletno testno verzijo bo v kratkem nadomestil novi slovar, odpravili bomo napake in predvsem nerodnosti z njegovo uporabo, v tem letu pa bo nadgrajen tudi njegov uporabniški vmesnik. Če bo dovolj zanimanja (doslej se ni pokazalo), ga bo spremljal tudi bibliotekarski terminološki blog.
Revija Knjižnica pripravlja tiskovno konferenco in predstavitev publikacije v sredo, 3. marca 2010, ob 12. uri v Mestnem muzeju, Gosposka ulica 15 v Ljubljani. Udeležence bo pozdravila urednica revije Knjižnica dr. Eva Kodrič-Dačić, sledil bo nagovor dr. Melite Ambrožič, predsednice Zveze bibliotekarskih društev Slovenije in pomočnice ravnateljice Narodne in univerzitetne knjižnice, ki bo spregovorila v imenu obeh institucij. O pomenu publikacije za slovensko bibliotekarstvo bo spregovoril dr. Jože Urbanija, nastajanje slovarja, njegovo strukturo in uporabo pa bo predstavil Ivan Kanič, predsednik Bibliotekarske terminološke komisije in pobudnik projekta za izdelavo slovarja.
Vabilo
Bibliotekarstvo je stroka, ki ima med Slovenci in v slovenskem prostoru dokajšnjo tradicijo, vendar v preteklosti bibliotekarskim terminom na žalost ni bila namenjena sistematična skrb ali organiziran poskus njihove kodifikacije in normiranja. Raba je slonela predvsem na jezikovni praksi in normi posameznih “šol” ali na pomembnih in vplivnih posameznikih, npr. Avgustu Pirjevcu, Pavlu Kalanu in drugih priznanih bibliotekarjih, kar pogosto ni bilo niti oblikovno niti semantično usklajeno. Zaradi spoznanja, da bibliotekarska stroka v slovenščini nima niti enojezičnega razlagalnega niti večjezičnega prevajalnega slovarja, je postala izdelava slovarja nujna. V ožjem krogu strokovnjakov se je porodila misel o projektu, ki bi zapolnil to vrzel. Ideja je postala resničnost, ko so pripravili še organizacijska in kasneje tudi strokovna izhodišča za delovanje projektne skupine, ki je začela z delom leta 1987 in je delovala kot Bibliotekarska terminološka komisija ob združenih strokovnih prizadevanjih Zveze bibliotekarskih društev Slovenije, takrat na novo ustanovljenega Oddelka za bibliotekarstvo na Filozofski fakulteti, Narodne in univerzitetne knjižnice in Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Člani komisije so bili vsa leta njenega delovanja priznani strokovnjaki s področja bibliotekarstva, dokumentalistike, informatike, jezikoslovja in leksikografije.
Srečanja ob 500. seji Bibliotekarske terminološke komisije so se junija 2006 udeležili (od leve proti desni) dr. Branko Berčič, Maks Veselko, Zvonka Leder, dr. Franci Zore, dr. Maja Žumer, Tomaž Kobe, dr. Polona Vilar, mag. Jož Kokole, Majda Ujčič, dr. Alenka Šauperl, Ivan Kanič in Jože Munda
Komisija si je zadala tri za slovenski jezik pomembne cilje, to je popis izrazja v bibliotekarski stroki, njegovo kodifikacijo in nato objavo v obliki tiskanega in elektronskega slovarja, ki ga ponosno lahko predstavimo danes. Slovenski terminološki slovar bibliotekarstva in informacijske znanosti je razlagalni in normativni slovar, v katerem so zajeti tisti bibliotekarski strokovni izrazi, ki so v rabi in omogočajo komuniciranje v stroki. V slovarju so zato obdelani:
- veljavni bibliotekarski termini,
- slovenski termini s področja informacijske znanosti,
- pomembnejša zastarela poimenovanja,
- udomačeni žargonski izrazi,
- splošno rabljene okrajšave in pomembnejše kratice,
- strokovni izrazi s področja tiskarstva, založništva, knjigarstva, računalništva, dokumentalistike in informatike, če posegajo v bibliotekarsko stroko.
Uvod pojasnjuje nastanek slovarja, izčrpno predstavi njegovo ureditev ter daje potrebna navodila za uporabo. Izbor v slovarju obdelanih terminov je bil narejen na osnovi inventarizacije izrazja z metodo izpisovanja slovenskih strokovnih besedil, ki je predstavljalo izhodiščno fazo projekta in je trajalo več let, zahteven segment selekcije in vrednotenja terminov, pomenska analiza z vzpostavitvijo pomenskih zvez med izbranimi termini in oblikovanje razlag pa je predstavljalo osrednje delo terminološke skupine. Prav ta zaključni segment leksikografskega dela in objava slovarskega gradiva v tiskani in vzporedni elektronski obliki je zaradi zahtevnosti, predvsem pa dolgotrajnosti postopkov, dolgo pričakovana realizacija zadanih nalog.
Slovar je sedaj postavljen na ogled, dan v uporabo in v kritično presojo strokovni javnosti. Bibliotekarska terminološka komisija se zaveda nekaterih nedoslednosti, morebiti napak in predvsem pomanjkljivosti, pa tudi stroka se nezadržno razvija in dnevno prinaša in potrebuje novo strokovno izrazje, zato pričakuje komisija konstruktivne odzive in predloge za dopolnjevanje in izboljšavo slovarja. V nadaljevanju bo delo temeljilo na pripravi korpusa novejših strokovnih besedil s konkordančnikom in spletnim komuniciranjem z uporabniki in zainteresiranimi strokovnjaki.
Spletno testno verzijo bo v kratkem nadomestil novi slovar, odpravili bomo napake in predvsem nerodnosti z njegovo uporabo, v tem letu pa bo nadgrajen tudi njegov uporabniški vmesnik. Če bo dovolj zanimanja (doslej se ni pokazalo), ga bo spremljal tudi bibliotekarski terminološki blog.
Revija Knjižnica pripravlja tiskovno konferenco in predstavitev publikacije v sredo, 3. marca 2010, ob 12. uri v Mestnem muzeju, Gosposka ulica 15 v Ljubljani. Udeležence bo pozdravila urednica revije Knjižnica dr. Eva Kodrič-Dačić, sledil bo nagovor dr. Melite Ambrožič, predsednice Zveze bibliotekarskih društev Slovenije in pomočnice ravnateljice Narodne in univerzitetne knjižnice, ki bo spregovorila v imenu obeh institucij. O pomenu publikacije za slovensko bibliotekarstvo bo spregovoril dr. Jože Urbanija, nastajanje slovarja, njegovo strukturo in uporabo pa bo predstavil Ivan Kanič, predsednik Bibliotekarske terminološke komisije in pobudnik projekta za izdelavo slovarja.
Vabilo
19.2.10
Nove knjižnice...
Dnevnik poroča o novi enoti knjižnice Kamnik, ki bo po dolgem času znova obratovala tudi v Šmarci. Pravtako pa pišejo o novi enoti knjižnice A. T. Linharta Radovljica, ki je v izgradnji.
Pohvalno, da se gradijo nove knjižnice!
Pohvalno, da se gradijo nove knjižnice!
9.2.10
Končana obnova Osrednje knjižnice Celje
Za vse tiste, ki še niste zasledili te novice. 18.1.2010 so po večmesečni obnovi odprli vrata Osrednje knjižnice Celje na Muzejskem trgu 1a. Zdi se nam, da je bila ta novica v medijih precej zapostavljena, navkljub dejstvu, da gre za "tektonsko" spremembo v knjižničarskem svetu. Nekaj dejstev o knjižnici:
- Vrednost projekta 12 mio €.
- 4700 kvadratnih metrov površin (za primerjavo: po podatkih Centra za razvoj knjižnic, je imela ta knjižnica v letu 2008 3200 kvadratnih metrov uporabnih površin), kar jo uvršča na sam vrh velikosti splošnih knjižnic v Sloveniji)
- 120.000 knjižnih enot v prostem pristopu (vsega skupaj 350.000 enot)
Poglejte si še nekaj novic na to temo:
- Delo
- MMC portal
- Statistika CEZAR
- Arhitekturni načrti
- Vrednost projekta 12 mio €.
- 4700 kvadratnih metrov površin (za primerjavo: po podatkih Centra za razvoj knjižnic, je imela ta knjižnica v letu 2008 3200 kvadratnih metrov uporabnih površin), kar jo uvršča na sam vrh velikosti splošnih knjižnic v Sloveniji)
- 120.000 knjižnih enot v prostem pristopu (vsega skupaj 350.000 enot)
Poglejte si še nekaj novic na to temo:
- Delo
- MMC portal
- Statistika CEZAR
- Arhitekturni načrti
3.2.10
E-bralniki v MKL
V MKL, Knjižnici Bežigrad izposojajo na bralnikih Kolibri V3 izbrane elektronske knjige klasičnih in sodobnih slovenskih avtorjev. Prve izkušnje bodo pokazale ali je v splošnih knjižnicah smiselno nove nosilce zapisov vključiti med storitve kot stalno ponudbo. Izposoja bralnikov poteka v okviru projekta »Slovenske avtorje berem napredno, listam e-papir!«
Povzeto po:
http://www.mklj.si/index.php/za-medije/arhiv-novic/363-bralniki-v-mkl
Imate z bralniki kakšne izkušnje? Mene preseneča, da so izbrali bralnik Kolibri, ter da po mojih podatkih založba Ruslica prodaja e-knjige le v formatih, ki se jih ne da brati na podobnih bralnikih.
Povzeto po:
http://www.mklj.si/index.php/za-medije/arhiv-novic/363-bralniki-v-mkl
Imate z bralniki kakšne izkušnje? Mene preseneča, da so izbrali bralnik Kolibri, ter da po mojih podatkih založba Ruslica prodaja e-knjige le v formatih, ki se jih ne da brati na podobnih bralnikih.
Naročite se na:
Objave (Atom)