Strani

5.12.10

Nekaj ur po koncu knjižnega sejma

Pred nekaj urami so se zaprla vrata za 26. slovenskim knjižnim sejmom. Velikim dogodkom za slovensko knjigo in vse, ki jo imajo radi ali pa so se z njo silom prilike pač dolžni srečevati. Odlikoval ga je bogat, pester in zanimiv program vse te dni, obilica predstavitev, nagrad, pogovorov in kavarniških debat. Pač vse, kar sodi k taki osrednji prominentni kulturni prireditvi, ki se že lahko kiti s tradicijo lepega števila let in si je utrla prostor v naši zavesti, da jo vsakič pričakujemo še pred najavo v medijih. S knjižnim sejmom živimo in kot pride vsako leto silvestrski večer, tako mora nekaj prej priti tudi naš sejem. Po obsegu in blišču pač primeren okolju, v katerem je zrastel, čeprav že bežen pogled na stojnice pokaže, da smo knjižno bogat narod. Kakšnih sto razstavljalcev je bilo na stojnicah lepo razvrščenih v treh nadstropjih, kot po kastah . . . V pritličnem preddverju veliki, pomembni, slavni, lepi, bogati. V prvi kleti še vedno pomembni a manj bogati, ali pa še druga stojnica nekaterih od tam zgoraj. V drugi kleti pa miške, piške in druga drobnjad, nekateri so s knjigami komaj pokrili površino mize. Ampak celoten sejem zares daje vtis, da je založniška bera slovenskih založb glede na prebivalstvo in majhnost knjižnega trga res bogata. Vsaj kar se števila naslovov tiče. In seveda tudi cen, te so bolj za bogataše. Popusti pa kakor kje in kakor kdaj.

Ja, res je dišalo po knjigi, tiskani knjigi. In samo po tiskani knjigi. Še največ elektronike je bilo v fotoaparatih in telefonih obiskovalcev. Drugega pa nič. Nič. Na dveh, treh stojnicah je bilo nekaj žepkov s slovarji na cederomih, komaj kakšen nov med njimi. Opravičujem se, če sem spregledal kakšno očem skrito zadevo na cederomu. Aha, pa pet let star splošni leksikon v ogromni škatli je tudi bil. Ne za ene ne za druge prodajalci niso znali povedati, če delujejo na operacijskem sistemu Windows 7. Tudi edine (vsaj meni znane) založbe elektronskih knjig ni bilo na spregled, razen na debatni kavarni. Prav tako nikogar, ki bi imel na stojnici katerega od bralnikov elektronskih knjig. Pred leti je bil vsaj danes že malo pozabljeni Kolibri. Res ne vem, od kod strahovi, da bo nekaj tako rekoč neobstoječega ogrozilo slovensko tiskano knjigo.

5 komentarjev:

  1. Ob mojem obisku je en razstavni prostor(čič) zasedala založba Ruslica in predstavljala njihov bralnik.

    OdgovoriIzbriši
  2. Tudi sam Ruslice nisem našel ne v razstavnem katalogu ne na straneh sejma, kakršno koli iskanje elektronsk* ali e- pa tudi ni dalo nič zanimivega razem predavanja, ko naj bi Ruslica predstavila sodelovanje s knjižnicami. Verjetno je bila takrat prosotna (v sredo ob 14. uri). Vsekakor dovolj diskretno, da zaradi tega nikogar ne boli glava.

    OdgovoriIzbriši
  3. Ni bila na seznamu, prisotna pa je bila. Vse dni. Tako kot lansko leto.

    OdgovoriIzbriši
  4. Anonimna, skoraj bogaboječa prisotnost tepe Slovence že vse od časov, ko smo preplavali Volgo . . .

    OdgovoriIzbriši