9.11.10

Knjižnica kot srce mesta



Posvet o knjižnicah, ujetih med tradicijo in prihodnostjo





Zasledili smo novico na MMC RTV SLO/STA, da so v Knjižnici Otona Župančiča na celodnevnem posvetu na temo Knjižnica, srce mesta: med tradicijo in prihodnostjo razpravljali o vlogi knjižnic v sodobnem času.


Glavne misli iz posvetovanja so :
  • dandanes je za knjižnice pomembno, da znajo na različne načine pritegniti uporabnike v svojo knjižnico;
  • prav prireditve, kakršna je bil ta, so tiste, ki pomagajo slovenskim knjižnicam uresničevati zastavljene cilje;
  • poudarek je bil na vlogi vključevanja sodobnosti v tradicionalno poslovanje knjižnic, saj bi te v časih spletnih socialnih omrežij drugače le stežka preživele;
  • v Sloveniji imamo slabo razvito mrežo trženja knjig;
  • knjižnica je točka identifikacije mesta, ki s storitvami virtualnega prostora vzpostavlja tudi točko socializacije in širše komunikacije v mestu;
  • knjižnica je gen, ki s svojo aktivnostjo prenaša dediščino znanosti in kulture naslednjim generacijam.

Glavni urednik Mladinske knjige Miha Kovač je branje knjig označil kot poglobljeno, intelektualno iskanje informacij, medtem ko brskanje po spletu po njegovih besedah predstavlja "histeričen način" mrzličnega iskanja plitvih vsebin in hitrih informacij.

Biblioteam se strinja, da so dotična posvetovanja dobro izhodišče za debato o prihodnosti knjižnic in njeni dandanašnji vlogi. Kakšno pa je vaše mnenje glede tega?


Več pa na: http://www.rtvslo.si/kultura/knjige/knjiznica-kot-srce-mesta/243445

13 komentarjev:

  1. Mene je pravzaprav najbolj zbodla izjava direktorice Jelke Gazvoda, ki pravi:"Ko pa bo večina publikacij v "e-obliki", se bodo odzvale tudi knjižnice." To je za moje pojme nesprejemljivo. Ravno to se je zgodilo na področju katalogov, kjer smo bili 20 let nazaj najmočnejši. Danes pa je koncept knjižničnega kataloga povožen in zastarel. Mi moramo biti tam, kjer so uporabniki!

    OdgovoriIzbriši
  2. Povsem neustrezna se mi zdi kakršna koli primerjava med »branjem« (domnevam, da literarnim) in »brskanjem« (po internetu ali kje drugje). Tudi v primeru, da gre obakrat za tradicionalni papirni medij, ni primerjave – brati roman ali brskati po dnevnem časopisju! Brati Nobelovca Maria Vargasa Llosa ali brskati po slovarju, priročniku, kuharski knjigi – to drugo je vedno histerično že po definiciji. Če ne drugega že zato, ker se ti med brskanjem po kuharci gotovo kaj zažge! Llosa pa bereš, ko imaš vsaj dve uri zdržema čas in mir, mir, mir . . .

    Ja, @Tilen, se strinjam!

    OdgovoriIzbriši
  3. "dandanes je za knjižnice pomembno, da znajo na različne načine pritegniti uporabnike v svojo knjižnico"
    s takim odnosom kot ga imajo knjižničarji v KOŽu do dvojih uporabnikov jim to ne bo uspelo...pa če imajo še nešteto posvetovanj...
    Čeprav je glavni namen knjižnice skrbeti za knjižnično gradiva pa naj bodo to fizične knjige (in ostalo gradivo) ali pa digitalne enote, knjižnbica brez uporabikov nima pravega pomena. Uporabnike pa pritegne dobro organizirana knjižnica in prijazni, izobraženi knjižničarji. Zato, da se knjižničar lepo obnaša do uporabnika pa knjižnica ne potrebuje višjih denarnih sredstev, ki v tem času še tako primanjkujejo.

    OdgovoriIzbriši
  4. Tilen, škoda ker te ni bilo na posvetovanju, da bi lahko presojal o tem kaj je Jelka Gazvoda rekla in česa ni, a je bistvena razlika med uporabo, vsebino in količino gradiva, ki ga ima splošna knjižnica napram visokošolskim knjižnicam. In Gazvoda je govorila o SPLOŠNIH knjižnicah. Ko ti bo uspelo prepričati slovenske založnike, da bodo pričeli z izdajanjem elektronskim leposlovnih knjig, potem bomo tudi splošne knjižnice lahko aktivno ponujale tudi tovrstno gradivo uporabnikom, s tistimi borimi nekaj knjigami, ki jih je izdala Ruslica pa ne moremo izvajati spodbujanja uporabe e-knjig.
    Kaj pa Miha Kovač govori, pa itak ni vredno besed, saj se človek v medijih predstavlja kot predavatelj na "Oddelku za informacijsko znanost Univerze v Ljubljani"?!?!?!??

    OdgovoriIzbriši
  5. @Anonimni, ne glede na zgoraj navedene okoliščine me zanima, kako se obnese akcija izposojanja elektronskih bralnikov. Sam sem bil pred časom, ko je MKL začela s Kolibriji, zelo skeptičen, pa ne zaradi knjižnice (zelo pohvalno, da je začela z akcijo), pač pa ravno zaradi pomanjkanja vsebin in TUDI zaradi štoraste naprave. Je mogoče o tem kje kaj že objavljeno?

    OdgovoriIzbriši
  6. Hm, ja, pri tem je res potrebno imeti vsaj malo skepse na zalogi. O rezultatih se je nekaj govorilo na konferenci "Od knjižne police do spleta" [http://kulturna-dediscina.si/dokumenti/konferenca_program.pdf] v okvirih priojekta Beri širše - beri Slovence! [http://www.mklj.si/index.php/prireditve/svetovna-prestolnica-knjige/beri-sirse-beri-slovence], kakor tudi na posameznih predstavitvah (npr. v okviru F3ŽO)a ta projekt je bil namenjen le promociji bralnikov. Sedaj MKL nadaljuje z izposojo bralnikov v Knjižnici Bežigrad, na novo naročeni BeBook-i bodo na razpolago v vseh območnih enotah MKL (Šiška, Moste, KOŽ, KPV, Bežigrad in tudi v Slovanski). Kaj več pa bi bilo najbrž nepotrebno, saj ni naš cilj, da bi si uporabniki bralnike izposojali, pač pa le knjige in to po možnosti s svojimi bralniki. A tu potlej trčimo ob kar precej ovir:
    - potrebno bi bilo zadostno število privlačnih in kakovostnih e-knjig,
    - urejenost licenčnih pogojev uporabe (trenutno se kaže, da bi založniki želeli le podeljevati enoletne licence),
    - urejen sistem, preko katerega bi potekala izposoja in ostali segmenti vodenje zbirke e-knjig (tu bi bila logična navezava na sistem COBISS, ki je trenutno "nosilec" razvoja KIS, a žal se pogosto kaže kot da niti sedanjega ne uspejo več obvladovati, kamoli razvijati in nadgrajevati),
    - še tisoč drugih pomislekov, na katere bi morali pričeti odgovarjati že včeraj....

    Sicer pa je bila kratka predstavitev izposoje bralnikov v Knjižnici Bežigrad tudi v oktobrskem Monitor TV-ju (videonovicah, ki so na spremljujoči stlačenki revije Monitor).

    Lp,

    OdgovoriIzbriši
  7. @Anonimni, hvala za izčrpen odgovor. Veseli me, da gre zadeva naprej in celo z novim bralnikom, saj je bilo moje vprašanje, predvsem pa moja skepsa, predvsem v tej smeri in ne usmerjeno v knjižnico. Zanima me uporabniški vidik (pri tem seveda ne podcenjujem ozadja, ki je še vedno kritično - kot sami navajate licenčne pogoje in vodenje »izposoje«), kjer sta ključnega pomena ustrezen in dovolj širok nabor vsebin in ustrezno prijazno, učinkovito in tudi ceneno orodje. Tega pa še ni! Izbor je žal omejen (predvsem) na naš jezik in šibko tržišče, orodje pa je po mojem mnenju še vedno v zibki, boleha za otroškimi boleznimi in je svetla prihodnost šele pred njim. Nekateri zagnani pristaši (današnjih) elektronskih bralnikov mi sicer včasih očitajo konzervativnost, ker trdim, da elektronski bralniki še niso doživeli prave razvojne revolucije. Razen e-črnila in e-papirja, ki sta res revolucionarna, je vse ostalo samo variacija na temo že znanega. Z malo cinizma lahko rečem, da sedanji bralniki spominjajo (po teži, obliki, trdosti, nerodnosti) na glinaste ali hrastove ploščice v antiki, samo zapis je drugačen. Res pa je, da ne smemo biti nestrpni, razvoj je v nekaj letih prignal že daleč, vendar še premalo. Jaz si obetam pravi razvoj bralnikov predvsem tudi v standardizaciji zapisov, velikosti, teži, fizični odpornosti, upogljivosti in zložljivosti . . . morebiti celo holografskem zapisu na mizo, steno, rokav, torej bralnik brez lastnega zaslona. SF? Ne!
    Na Facebooku sem to podkrepil z nekaj povezavami:
    http://www.guardian.co.uk/commentisfree/2010/nov/07/ebooks-library-borrowing
    http://www.nytimes.com/2009/12/06/business/06novel.html?_r=1&ref=textbooks
    http://www.nytimes.com/2010/09/19/magazine/19Essays-textbooks-t.html?ref=textbooks
    http://scholarlykitchen.sspnet.org/2010/11/03/students-prefer-print-books-to-e-books-not-because-of-the-medium/

    OdgovoriIzbriši
  8. @Anonimni

    Zakaj se nam ne predstaviš? Težko se je pogovarjati z nekom, o katerem mi niso znane njegove kompetence, znanje ipd. Ali je resnično prisoten strah pred izgubo službe, šikaniranjem ipd?!

    Kar se tiče izjave gospe Gazvoda - gre za citat iz dnevnih medijev (nisem si ga sam izmislil). Postal sem pa pozoren, saj posega v moje področje delovanja. MKL si zasluži vso hvalo, ker se je lotila projekta z e-bralniki in e-knjigami. Na tem mestu pogrešam mogoče malce več sodelovanja s tistimi, ki imajo o teh rečeh že nekaj izkušenj.

    Vem da je govorila o splošnih knjižnicah in vem kaj splošne knjižnice so, četudi sam delam v visokošolski. Avtorske pravice in jezik e-knjig dejansko sta "problematična" dejavnika, če lahko temu tako rečem.

    Molel pa sem taco izključno v to smer:

    - Problem avtorske zakonodaje ni samo v Sloveniji ampak povsod po svetu.
    - Razvoj poteka iz sekunde v sekundo, ne glede na vse.

    To sta dva dejstva iz katerih izhajam. V Sloveniji pa prepogosto čakamo na primere dobre prakse iz tujine. Čakamo kaj bodo storili drugi. In ko je v svetu fasetni sistem knjižničnega kataloga tako rekoč samoumeven, je pri nas...no..kar pač je.

    Kdo pravi, da morajo biti za e-bralnike samo slovenske leposlovne knjige? Dnevno časopisje (nedavni primer Dela in Dnevnika), povezava z dLIB, tuje knjige (ne vem zakaj ne) in še bi se lahko naštevalo. Zakaj ne bi ponujali izdelkov lastnih uporabnikov? Koliko je v Sloveniji t.i. pisateljev in pesnikov, ki izdajajo v samozaložbi in bi dali vse, da bi bili lahko brani? Samo nekaj idej.

    O enoletni licenci slovenskih založnikov pa se lahko samo smejim. Najprej pomislim - "balkanski posli". Pri licenciranju se vedno pogaja. V CTK se ukvarjamo z založniki, kjer je eden lahko nekajkrat večji kot vsa slovenska produkcija skupaj. In s takšnim založnikom se da pogajati. Resno pogajati! Ne mi prosim govoriti, da se potem s slovenskimi založniki ne bi dalo. Je pa res, da je preprosto najlažje sprejeti, kar ti je ponujeno.

    Toliko zaenkrat.

    OdgovoriIzbriši
  9. Še moje razmišljanje na temo bralnikov, e-knjig...
    Bralniki, e-knjige,knjige na papirju, tablice iz gline itd., vse to so samo oznake za nosilce vsebin. Vsebine pa so dobre, slabe, primerne...in na nas knjižničarjih (če govorimo o knjižnicah) je, da na osnovi nabavne politike postavimo izbrane vsebine na police ter jih tako ponudimo uporabnikom knjižnice.
    Seveda je tukaj določena težava in sicer, da večine vsebin ni na več različnih medijih. In kaj bi knjižničarji potrebovali, da bi bili naši uporabniki zadovoljni, mi pa bi sledili vsebinam in oblikam? Vsebine bi morale biti primerno pripravljene in če govorimo o e-knjigah, tehnično podprte in urejene glede avtorskih pravic. Uporabnik pa bi ob izbiri vsebine v e-obliki le to prenesel na bralnik, prenosnik, računalnik in gradivo bi po dogovorjenem času "samo zamrlo" in tako uporabnik z vračanjem ne bi imel nobenega dela.
    Zdi se mi, da se preveč ukvarjamo (v knjižnicah) s samimi nosilci. Glede na ponudbo, bodo uporabniki sami izbrali nosilec vsebine in to bo za nas vodilo ali klasična knjiga ali kaj drugega. Torej je "žogica" na strani naših dobaviteljev. Vsebina pa na srečo ostaja neodvisne od naših razprav.

    OdgovoriIzbriši
  10. @Knjižničarka, povsem se strinjam z vami z vsem, razen trditve, da se nam ni treba ukvarjati z nosilci, na katerih uporabniku nudimo vsebine. Še tako dobra vsebina na neustreznem nosilcu ne pomeni nič ali zelo malo. Sem še iz tiste generacije, ki je s ponosom dajala v uporabo prve, takrat še črno-bele terminale zelo nizke ločljivosti, potem osebne računalnike brez barv, grafike in online povezave, nato pa internet in multimedijske postaje . . . zdaj pač prihajajo bralniki in druge, rekel bi hibridne naprave. Veseli smo bili, ko uporabniku ni bilo treba več dati desetih disket, ampak samo še dva CD-ROM-a, nato pa en DVD. Razvoj nosilcev, večja uporabniška prijaznost. Tudi zahteve po trajno obstojnem papirju izhajajo iz knjižnic (nacionalnih, ker pač gre za ohranjanje tiskane dediščine), mi oblikujemo strategijo usmerjenosti knjižnic v elektronske medije (npr. trend usmeritve v elektronske časopise na račun tiskanih, vsaj kar zadeva strokovne in znanstvene) in nam ne more biti vseeno, če nudimo uporabniku (dobre) vsebine na ne dovolj učinkovitih in prijaznih napravah. Če ste pokukali v članke, ki jih navajam zgoraj, se lahko prepričate, da je to problem. Realen in ne teoretičen. Problem v Ameriki, v akademskem okolju, med mlado generacijo! Če poenostavim svoj pogled uporabnika – kot me jezi, če je tradicionalna knjiga slabo tiskana, obrezana na živo, vezana tako, da se ne vidi v pregib in se hrbet prelomi že prvi večer, tako me moti, če mi bralnik ne daje ustreznega fizičnega stika z vsebino.

    Sem pa prepričan v dvoje: a) da bodo v nekaj letih prišli nesluteno dobri in prijazni bralniki, b) da bodo postale elektronske izdaje dosti cenejše od vzporednih tiskanih.

    OdgovoriIzbriši
  11. Tudi jaz delim vaše prepričanje o razvoju bralnikov in elektronskih izdaj. Da se preveč ukvarjamo z nosilci, pa sem mislila na to, da se v knjižnicah občasno občuti ozračje, kot da se je treba sedaj odločiti med tiskano knjigo in e-obliko knjige. Prav gotovo bodo e-knjige dobile širšo uporabno vrednost, ko bo tehnična podpora (nosilci) uporabniku bolj prijazna.
    Seveda pa zelo zagovarjam možnost izbire med klasično obliko in e-varianto.

    OdgovoriIzbriši
  12. Seveda, nekaj psihoze mora vedno biti, če ne nismo srečni. Žal. Ampak s televizijo kino ni izumrl (pa kakšne profite ima Kolosej!), CD ni uničil koncertov, stadioni so polni za vse od Lepe Brene prek Siddarte do Leonarda Cohena. In lepo je prav to, da lahko izbiramo, pač glede na voljo in priliko, možnosti in želje . . . tudi s knjigo. Res pa je, da bo v prihodnosti o tem odločal kapital. Papir je drag, elektronika je (skoraj) zastonj. Avtorji, uredniki, oblikovalci, posredniki pa stanejo v obeh primerih enako.

    OdgovoriIzbriši