Strani

30.9.10

KONFERENCA SLOVENSKE DIGITALNE KULTURNE VSEBINE – Europeana Local Cankarjev dom, 15.09.2010


Dne 15.09.2010 se je v Cankarjevem domu v Ljubljani odvijala konferenca: Slovenske digitalne kulturne vsebine. Gre za prvo konferenco, ki ima v ospredju digitalizacijo. Biblioteam je bil tam. Sledi poročio s konference ...

Uvodne misli direktorice Narodne in univerzitetne knjižnice ga. Mateje Komel-Snoj, ki jih želim izpostaviti so:
- Knjižnice so najbolj demokratična mesta za dostopanje uporabnikov do znanja.
- Digitalna knjižnica naj bi resnično odsevala narodov digitalni kulturni spomin.
- Poraja se vprašanje kako bodo vsebine dostopne našim uporabnikom? (javno zasebno partnerstvo; o tem se bo govorilo kasneje – 17.9. 2010 )

PRVI DEL: POLITIKA SLOVENIJE IN EU NA PODROČJU DIGITALNIH KULTURNIH VSEBIN

PRVO PREDAVANJE
PREDAVATELJ: Stojan Pelko : državni sekretar na Ministrstvu za kulturo

G. Pelko je kot glavne pojme naštel vizijo, strategijo in taktiko ter slušateljem postavil vprašanje: kje smo danes? Po njegovem mnenju globoko v taktiki. Razložil nam je, da gre pri digitalizaciji za hranjenje izvirnih elektronskih dokumentacij in dostopnost do vseh. Država največ lahko naredi s standardizacijo digitalnih vsebin. Naloga ministrstva je prepoznati najbolj zaupanja vredne digitalne nosilce in sredstva. Digitalna paradigma ne pomeni začeti vsega na novo, ampak razmislek o tem, kako iti naprej, s tem kar že imamo na voljo. Razprava o tehnološki paradigmi hito postane razprava o demokraciji. Digitalizacija je lahko kanon ali kanon, standard ali boleč simbol neenakosti vsebin.

DRUGO PREDAVANJE
PREDAVATELJ: Jozsef Gyorkos: državni sekretar na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo

Ministrsrstvo za visoko šolstvo, znanost in šport se ukvarja s štirimi področji: visoko šolstvo, znanost, tehnologija in informacijska družba
G. Gyorkos mam je predstavitev Digital Agenda for Europe, ki sestavljena je iz 7 ključnih ukrepov. Ti so:
enotni digitalni trg
Razvil naj bi se enotni digitalni kodeks za pravice državljanov na spletu. Izpostaviti bi bilo treba zaupanja vredne spletne strain ter poenostaviti prenos in upravljanje avtorskih pravic.
Interoperabilnost in standardi
Gre za izmenjevanje podatkov na višji ravni. Potrebna je prenova standardov na področju IKT ( informacijsko knjižnične tehnologije).
Zaupanje in varnost
Vsi smo kiber-uporabniki in ne želimo postati kiber-vojščaki. Treba je razvit učinkovit sistem za hiter odziv na kibernetske napade. V Sloveniji v te namene deluje SI-CERT , ki deluje v okviru Arnesa.
Hitri in ultrahitri dostop do interneta
Tu gre za načela, ki izhajajo iz Libanonske deklaracije. Do leta 2013 naj bi vsakdo, ki bi to želel, imel dostop do osnovne širokopasovne povezave.
Raziskave in inovacije
Rezultati našega dela niso vidni, saj je delo postalo infrastruktura.
Računalniško znanje, pismenost in e-uklučenost
30 % Evropejcev svetovnega spleta ni še nikoli uporabilo.
Koristi za družbo (zadnji cilj)
Korist lahko predstavljajo: zdravstveni podatki, podnebne spremembe, spopadanje z izzivi družbe… Vse te storitve so čezmejne.
Semantični pristop
Še vedno živimo v analognem svetu, preko semantičnega spleta lahko prenesemo analogne vsebine v digitalne.

Digitalizacija danes:
Gutembergovo dediščino pretvarjamo v bite. Namesto realnega sveta ohranjamo zgolj virtualnega. ( virtualnost*virtualnost ; kje v enačbi je realnost (?) )

TRETJE PREDAVANJE
PREDAVATELJ: Rob Davies: coordinator projekta EuropeanaLocal

Šlo je za predstavitev spletne strani EuropeanaLocal, koordinatorja Roba Davisa, ki smo jo nato deloma poslušali še v slovenščini, s strani Brede Karun (NUK)

VISION OF Europeana Local:
“ To provide cross-domain access to Europe¨s cultural heritage” (V: European Union Communiqué, August 2006)

Projekt se je pričel 1. februarja l. 2010, takrat je šlo za verzijo 1.0. V letu 2010 so že nastali zametki za verzijo 2.0, ki bo prinesla uporabniku prijaznejši vmesnik in nove semantične aplikacije. V poletju l. 2010 je število objektov verzije preseglo 10 milionov enot.

Tipi agregatorjev projekta so: muzeji, arhivi, knjižnice in avdio-vizualne zbirke.
Kot država z največjim prilivom objektov prednjači Francija, po tipu objektov pa je največ slik (65%) in teksta (33%) , zgolj 1% pa je video in 1% zvočnih vsebin.

Podrobnejša navodila o tem, kako lahko tudi sami prispevamo gradivo na Europeano se nakajajo na spodnji povezavi: www.group.europeana.eu/web/guest/provide_comtent

Drugi del predavanja se je nanašal na projekt EuropeanaLocal.

Projekt EuropeaLocal je nastal zaradi potrebe po agregatorjih lokalnih in regionalnih metapodatkov na nacionalni ravni. Partnerji delujejo kot agregatorji in vsaka država ima zgolj enega agregatorja.

Projekt EvropeanaLokal je do sedaj prispeval 3.5 miliona objektov od ca. 12 milionov skupno iz 20 držav. Največ gradiva prihaja iz: Španije, Anglije, Poljske in Švedske.

Zaključna misel direktorice NUK, Mateje Komelj Snoj, ob dotičnem predavanju je bila: Treba je razmišljat širše ( ne individualno) pri delanju projektov!

DRUGI DEL: PREDSTAVITVE PROJEKTOV POVEZANIH Z EUROPEANO

PRVO PREDAVANJE
PREDAVATELJ: Breda Karun, NUK
EuropeanaLocal ( Europeana v Sloveniji )

EuropeanaLocal prinaša na Europeano največji paket vsebin; preko 4 milijone.
Projekt se je začel junija 2008, končal pa naj bi se maja 2011. V njem sodelje 31 partenerjev. Slovenski partner projekta je Narodna in univerzitetna knjižnica.
Marec 2010 se je izvršilo prvo posredovanje vsebin, ki je obsegalo 43 zbirk, 38 315 objektov in metapodatkov.
Cilj projekta je uspešno posredovanje Slovenskih vsebin iz lokalnih objektov na EuropeanoLocal.

Potek dela junij 2008 – julij 2010:
Prvo vprašanje NUKa je bilo kakšne so vsebine, ki jih lahko prenesejo na EuropeanoLocal. Sledilo je zbiranje podatkov o možnih vsebinah, nato odločitev o možnih agregatih, pa normalizacija, mapiranje podatkov, popravki, vzpostavitev tehničnih pogojev, testiranje, posredovanje gradiva na EuropeanoLoal in konec marca pregled objav na Europeani.

Posredovanje vsebin na Europeano:
V Sloveniji imamo vzpostavljena dva agregatorja za posredovanje vsebin na Europeano; dLib in Kamro. Spletna galerija posreduje svoje gradivo dLib.si.
Arhivi pa so zaradi njihove zakonodaje pod vprašajem.
Načrt za avgust 2010 – maj 2011:
V oktobru oz. novembru in spomladi l. 2011 se bo izvršilo ponovno posredovanje vsebin. NUK ima v planu testeranje funkcionalnosti Renske verzije Europeane z vidika posredovanja vsebin in testiranje nove Renske verzije z uporabniki v januarju.
Koristi pri projektu so: dostopnost že digitaliziranih vsebin, spodbuda za digitalizacijo in objavo vsebin na portalih, vklučenost slovenskih lokalnih vsebin na Europeano, informiranost, nova znanja, povezanost v mrežo ter možnost za nova sodelovanja
Težave pa se pojavljajo pri: digitalizacija in obnovi na portalih, izločitvi nekaterih vsebin zaradi nezadostnih podatkov, pomanjkljivih navodilih s strain Europeane in nekaj napakah pri objavljenih vsebinah na Europeani.

DRUGO PREDAVANJE
PREDAVATELJ: Žiga Crkvenik (NUK)
Projekt EuropeanaTravel in ARROW

Projekt EuropeanaTravel se je začel maja l. 2010. Poteka iz strani programa eVsebinePlus. V njem sodeluje 17 knjižnic in 16 držav članic EU, koordinira pa ga Estonija.
Delavni sklopi projektra so:
Načrtovanje digitalizacije
Digitalizacija (zavzema ca. 70 % vseh sredstev)
Omogočanje dostopa do digitalizacije gradiva LIBER partnerjev (Void Universty Collage London)
Diseminacija (vodi Ereme: majhna privatna organizacija)
Koordinacija in vodenje projekta
3.junija 2010 je potekal prvi revizijski sestanek. Po petnajstih mesecih pa je doseženih 85% digitaliziranih objektov.

2.projekt: projekt ARROW
Projekt se ukvarja z avtorskimi pravicami. Traja od novembra 2008 do februarja 2011. V začetku ga je podpiralo 16 partnerjev, nato se mu je pridružilo še 11 podpornikov.

Cilji:
Vzpostavitev mednarodne infrastrukture za izmenjavo informaciji o statusu AP
Priskrbeti testno okolje za poslovne modele digitalne knjižnice, uporaba standardov, mehanizmi za upravljanje in razčiščevanje statusa AP.

TRETJE PREDAVANJE
PREDAVATELJ: Franc Zakrajšek; projekt ATHENA

Osnovni namen projekta ATHENA je posredovanje digitalnih vsebin muzejev v Europeano. S tem želijo napraviti korak na področju interoperabilnosti, semantičnem spletu …
V projekt je neposredno vključenih 109 najpomembnejših muzejev in ostalih kulturnih institucij kar predstavlja 20 evropskih jezikov. Koordinira ga Italijansko ministrstvo za kulturno dediščino.
Slovenski partnerji v projektu so: Ministrstvo za kulturo, Narodni muzej, Prirodoslovni muzej, Etnografski muzej, Tehnični muzej in Koroški pokrajinski muzej. Strokovna denarna podpora se vrši s strani Ministrstva za kulturo.

Cilji ATHENA:
-podpreti in spodbuditi sodelovanje muzejev in ostalih institucij, ki še niso popolnoma vključeni v Europeano;
-izdelati set prilagodljivih orodij, priporočil in smernic, osredotočenih na multilingvizem in semantiko, metapodatke in tezavre, podatkovne strukture in vprašanja avtorskih pravic. Muzeji jih bodo uporabili za podporo internim procesom digitalizacije in za olajšanje integracije njihovih digitalnih vsebin v Europeano;
-identificirati obstoječe digitalne vsebine v evropskih muzejih;
-prispevati k integraciji različnih sektorjev kulturne dediščine s ciljem združiti vse različne prispevke v Europeano. Slednje se bo izvajalo v sodelovanju z ostalimi projekti, bolj knjižnicami in arhivi;
-razviti tehnično infrastrukturo, ki bo omogočila semantično interoperatibilnost z Europeano.

Athena naj bi v Europeano skupno posredovala 4 milijone predmetov. Trenutno jih je posredovala ca. 1 milijon, od tega 8.272 s starni Slovenije.

ČETRTO PREDAVANJE
PREDAVATELJ: Alenka Kačičnik-Gabič, ApENet

{APE==Archives Portal Europe}

Projekt ApENet deluje v okviru programa eContentPlus. Izvira iz resolucije Sveta Evrope 6.maja 2003 (objavljena v Ur.l. EU), ko je bil l. 2008 sklenjen sporazum med Evropsko komisijo in 13 partnerji.
Pričakovani rezultati projekta so: logična struktura programa, fizična struktura programa, interoperabilnost z Euvropeano, število popisnih enot in število digitalnih objektov.
Glavna tehnična rešitev, ki so si jo zadali, je standardizacija in čim večje izogibanje postavljanju (oblikovanju) novih standardov.

PETO PREDAVANJE
PREDAVATELJ: Franc Zakrajšek: Carare

Projekt sestoji iz sedmih delavnih paketov (DP) . Izpostaviti želim zgolj nekatere izmed njih.
DP2: Zbiranje in grupiranje podatkov v okviru CARARE meta formata na osnovi standardov CoreData.
Index of Historic Buildings, CIDOC
Obseg ca. 7 milijonov objektov
DP3: testiranje in prototipiranje
DP5: -3D in navidezna resničnost
- več ciljev + vprašanje formatov

TRETJI DEL: KAKO NAPREJ ?
PRVO PREDAVANJE
PREDAVATELJ: Tomas Tišler: Javni razpisi na MVZT

Prvi razpis je potekal l. 2008. V letih 2008 – 2010 so imeli za 11 milijonov razpisov.
Okvir razpisov za leto 2011:
Predvidena sredstva: 10,5 miliona EUR
Predviden datum objave: junij 2011
Trajanje projekta: 24 mesecev
Predvideno število projektov: 40

DRUGO PREDAVANJE
PREDAVATELJ: Zoran Krstulovič (NUK) : Nacionalni agregatorji e-vsebin s področja kulture

Agregator je organizacija, ki zbira metapodatke od določene skupine ponudnikov vsebin in jih posreduje Europeani, pomaga ponudnikom vsebin s smernicami za enotnost (…) in pretvorbo metapodatkov (…) in zagotavlja splošno podporo ponudnikom vključno z izobraževanjem.
(V: Europeana Content Strategy, August 2009 )
Tipi agregatorjev so tako horizontalni, vertikalni, tematski, s portalom ali brez, lahko uporabljajo funkcijo repozitorija.

Cilji vzpostavitve nacionalnega agregatorja e-vsebin s področja kulture, ki je
projekt umeščen v redne dejavnosti NUKa so:
- enoten in trajen dostop e- vsebin s področja kulture in znanosti;
- dostop naj bo javen preko svetovnega spleta;
- vzpostaviti je potrebno sinergijo in sodelovanje med portali,
- zagotoviti izhodišča za vzpostavitev pogojev za trajno hranjenje Slovenskih e-vsebin s področja kulture;
- blikovati modalitete dajanja objektov na voljo javnosti ter
- zagotoviti delovanje nacionalnega agregatorja.

Pri analizi stanja so prišli do naslednjih ugotovitev:
Obstajajo velike razlike med inštitucijami na posameznih področjih kulture.
Razlike so tudi v pojmovanju digitalizacije, kot procesa z javnim dostopom vsebin oz. brez le-tega. Nujno je sodelovanje v različnih mednarodnih projektih in opazno je pestro dogajanje ustvarjanja e-vsebin znotraj institucij; na različnih portalih; društev in drugih organizacij.

Težave pa predstavljajo:
raznolikost metapodatkovnih standardov, modalitete dostopnosti, avtorsko pravna vprašanja, vprašanja lastništva del, objektov ... in vprašanja glede dovoljene uporabe metapotatkov

V prihodnje ... bi bilo zaželjeno:
- načrtovanje digitalizacije na ravni celotnega kulturnega sektorja;
- poenotenje (standardiziranje) metapodatkov in
- bolj intenzivno izobraževanje ( o pomenu in priložnosti, ki jih omogoča digitalizacija)

Kot rezultat projekta so v pripravi naslednji dokumenti:
Analiza obstoječega stanja hrambe in distribucije e-vsebin
Analiza zahtev za vzpostavitev informacijskega sistema digitalne kulturne dediščine

Ukvarjajo se tudi z manjšim projektom digitalizacije 3D vsebin.
V sodelovanju z Mestnim muzejem Ljubljana so digitalizirali virtualno Emono.
in sicer gre za 15 digitaliziranih predmetov, ki se trenutno nahajajo na portalu n Dlib v formatu pdf. Muzejsko gradivo, ki ga nikjer ne vidimo tako postane dostopno vsem.

TRETJE PREDAVANJE
PREDAVATELJ: Maja Miklič (OŠ Vita Kraigherja ) : Uporaba digitalnih kulturnih vsebin v (osnovnošolkem) šolstvu

Ga. Maja Miklič, nam je predstavila skupni portal Sio.si (Slovensko izobraževalno omrežje) ter nas opozorila na dve konferenci:
Sirikt: predstavitve e-praks kaj se na področju šolstva dogaja.
in
IS- Information Society 2010

Izvedeli smo da se na večini šol spletne strani in e-gradiva nahajajo na orodjih Joomla ali Moodle.

V svoji predstavitvi se je spraševala ali učenci uporabljajo DLib, Kamro, Europeano ter prišla do odgovora da učenci teh vsebin ne uporabljajo primarno. Posledično se poraja vprašanje pri katerih predmetih in kako bi lahko predstavili te vsebine.
Po mnenju ga. Mikličeve bi e-gradiva, ki nastopajo v okviru projektov, samostojno po šolah, pri različnih ponudnikih lahko bila podpirala znanja pri vseh predmetih. Smiselno bi bilo, da bi ustvarjalci pripravili določene pakete in jih nato objavili v skupnih portalih; v sodelovanju z učitelji, praktiki, knjižničarji, starši in učenci.

Konferenca se je zaključila s predstavitvijo kulturnih vsebin na mobilnem Planetu, gospodične Petre Rot Kumel.

Vse prezentacije iz konference bodo dostopne tudi na NUKovi spletni strani.

11 komentarjev:

  1. Popravki k povzetku mojega predavanja:
    Popravki: Joomla in Moodle niso direktoriji, pač pa orodja.
    dLib in ne DiLib.
    Na nobeni točki nisem trdila, da učenci vsebin dLiba, Kamre in Europeane NE uporabljajo. S tako trditvijo se tudi nikakor ne strinjam.

    OdgovoriIzbriši
  2. Hvala za popravke. Če se prav spominjam je bilo govora, da se učenci teh vsebin ne poslužujejo primarno.

    OdgovoriIzbriši
  3. Hvala, da se trudite s popravki, ampak ponovno bi bilo smiselno popraviti - spletne strani so izdelane z orodjem Joomla (in ne se nahajajo), medtem ko se e-gradiva večinoma nahajajo v spletnih učilnicah, izdelanih z orodjem Moodle.
    In pa še: e-gradiva ne "nastopajo" v okviru projektov, pač pa kvečjemo "nastajajo"...
    Mislim, da bi tudi na blogu avtorji lahko uporabljali nekoliko bolj prečiščen jezik, stavke pa bi pred objavo prebral vsaj kolega, še rajši pa lektor... manj traparij bi tako ostalo v sicer povsem dobronamernem prispevku.

    OdgovoriIzbriši
  4. @Maja

    Pri tako obsežni novici, kot to je pripravila Nini, so seveda možne tako slovnične kot tipkarske napake. Kar se pa tiče lektorja, če bi se spoznala na bloganje, bi vedela, da se določene novice objavijo zelo hitro (novice, ne članki!) in tako pogostokrat ni možna lektura v danem trenutku. Z veseljem pa svoje napake popravimo, če smo na to opozorjeni.

    Mar se pa tiče tvojega prvega komentarja pa naslednje. Sam se sicer nisem udeležil konference, sem pa prebral tvoj prispevek, ki je objavljen na spletni strani NUK. Na konferenci si vodila predavanje. Potem pa lahko beremo na teh prosojnicah: "Postavljeno mi je bilo vprašanje, ali zaposleni v slovenskih šolah in učenci/dijaki že poznajo te portale, ali jih uporabljajo, ali je že prišlo do kakšnih oblik sodelovanja. Priznati moram, da za potrebe te prezentacije nisem naredila nobenih obsežnih raziskav oz. anket, na osnovi katerih bi lahko natančno odgovorila na ta vprašanja. Zatorej vse, kar bom na tej točki povedala, temelji izključno na mojih (nedvomno deloma subjektivnih) opažanjih." Praviš tud:"Na osnovi tega lahko torej rečem, da si je dLib že utrl pot na nekatere spletne strani slovenskih šol, vendar pa to še ne pomeni, da jih na šolah tudi uporabljajo." Zanimivo. Očitaš lekturo, po drugi strani pa se ne pripraviš na predavanje na konferenci, kjer predavaš na podlagi subjektivnih izkušenj, ne na podlagi izvedenih raziskav (kot se strokovno spodobi).

    Če ne drugega, bi si mislil, da poznaš vsaj raziskavo Valicona za založbo Rokus Klett, ki kaže, da večina učiteljev ne uporablja e-gradiv, katerih razvoj je sofinancirala država (vir: Finance - opozorilo, ni polno dostopen članek).

    In mimogrede - da se ne spuščam v lektoriranje navedene prosojnice.

    Tako.


    (/sarkazem off)

    OdgovoriIzbriši
  5. @ Tilen.

    Vsekakor so možne slovnične in tipkarske napake, kar dela zadevo manj berljivo. Ne bom si jemala časa in popravljala slovničnih napak, tudi tokrat jih nisem, z izjemo tistih, pri kateri je šlo za zgrešen pomen (npr. DiLib ni dLib).
    Tudi pri takih blogerskih hitrih člankih je smiselno pogledat, kaj pišeš, in dati zadevo prebrati še komu drugemu. In tudi bibliotim, ki tako rad kritizira druge akterje v bibliotekarskem svetu, mora razumeti, da bo kritika kdaj letela nazaj, posebno kadar manj uspešno navaja in povzema izjave drugih ljudi na konferenci, v mojem primeru dejansko trdi nekaj, kar nikakor nisem rekla.
    Predavanje na konferenci je bilo VABLJENO - na njem sem predstavila tisto, za kar sem bila vprašana in vabljena, pri tem pa nisem potvarjala dejstev, zato sem povedala, kaj sem za potrebe tega predavanja naredila in česa ne. Nikoli nisem bila zaprošena, še manj pa plačana, da bi naredila kakršnokoli raziskavo. Nasprotno - avtorjem portalov sem namignila s tem, da bi bilo smiselno, da tovrstno raziskavo naredijo sami. Mene pa so na predavanje povabili kot šolsko knjižničarko - praktika, ne pa raziskovalca, ki bi zanje izvedel raziskave. Raziskava o e-gradivih, ki jo navajaš, z uporabo slednjih treh portalov, o katerih je tekla beseda na konferenci, nima nobene zveze. Poznam tudi številne druge raziskave, ki potrjujejo ali zavračajo razširjenost uporabe e-gradiv v slovenskem prostoru, in to v resnejši periodiki kot pa so online dostopne Finance s tem precej populističnim člankom, vendar pa se v tem konkretnem primeru vprašanje ni nanašalo na uporabo e-gradiv!
    Prosojnice so bile v celoti slovnično in vsebinsko pregledane. Si našel še kakšno napako, bi me želel na kaj opozoriti?

    OdgovoriIzbriši
  6. Premalo je, da o digitalnih kulturnih vsebinah govorimo, potem pa niti v tisku (tistem klasičnem, po tinti dišečem in na že skoraj preziranem papirju natisnjenem) niti v elektronskih medijih (o katerih so, za božjo voljo, vendar govorili), tega ne moremo prebrati. Če bi organizator objavil poročilo (pa ne šele drugo leto), bi tudi ta bibliokreg najbrž odpadel.

    OdgovoriIzbriši
  7. Daj Maja odrasti že. Sikanje vsepoprevk ni primerno za tako simatično deklico, kot si sama in kaže na nič drugega kot odraz nezrelosti. Poglej si kdaj novice na 24ur.com ipd. pa boš videla kako so stvari lektorirane tam.

    Vse pohvale Nini. Takšnega prispevka bi bil vesel vsak slovenski časnik. Z leti in pridobivanji izkušenj bodo tudi napakice izginile. ;)
    Le tako naprej in da bi bilo čimveč takšnih!

    OdgovoriIzbriši
  8. "Anonimni", nikakor ni na mestu, da mi očitaš sikanje. Popravki so se nanašali na to, da je nekdo (očitno Nini) pač narobe povzemala moje predavanje. Povsem dovolj bi bilo, če bi ostalo pri tem in vse ostalo očitanje in zmerjanje nekoga, ki dejansko občasno prebere vaš blog in ima o njem večinoma dobro, včasih pa celo slabo mnenje, pač ne bi bilo potrebno...
    Ampak vsekakor - vaš blog je, nihče vam ne more preprečiti, da gor pišete, karkoli pač želite... Vsekakor pa vem, da v prihodnje ne bom več brala tega bloga, ker sem tokrat ugotovila, da je neresen in je zgolj vaja v pisanju...

    OdgovoriIzbriši
  9. @ Maja:

    Lepo da kot starejša kolegica opozarjaš na napake nas "začetnikov" in oprosti, če sem si tvoje besede na predavanju sprva narobe interpretirala. Ponovno hvala za vsa opozorila. Nikakor pa ne razumem čemu sklepaš, da Biblioblog ni resen vir? Teme, ki jih že ves čas objavljamo se še kako tičejo bibliotekarske stroke in nikakor niso zapiski kar tako. Pišemo predvsem za vas-bralce in ne sami zase, tega pač ne potrebujemo.

    Lep bibliotekarski pozdrav tebi in vsem ostalim!

    OdgovoriIzbriši
  10. @ Nini:
    Hvala za popravke in za trud! Veliko sreče s pisanjem! Iskreno verjamem, da se boš razvila v odlično bibliotekarko! Veliko uspehov!

    OdgovoriIzbriši
  11. @Maja

    Tole bo zadnje oglašanje na to temo, ker je malce neproduktivno, po drugi strani pa moram odgovoriti na zastavljene očitke.

    1. dLib.si je kot ime blagovna znamka, za katero je seveda prav, da se jo omenja kot je. Kaj pomeni? Digitalna knjižnica Slovenije. Se pravi bi lahko bila poimenovana tudi DikS oziroma DiLIB. Paralela je npr. DiKUL (Digitalna knjižnica Univerze v Ljubljani), ki bi po eni strani lahko bila poimenovana DKUL, kot je npr. mariborska DKUM. V tem primeru gre tako le za lektorsko napako, ki ne vsebuje nikakršnega elementa zgrešenega pomena.


    2. Biblioteam, vključno z mojo malenkostjo, dostikrat opozarja na stvari, ki se dogajajo v našem strokovnem okolju. Verjela ali ne, bere nas ogromno uglednih ljudi iz področja knjižničarstva. Upam si trditi, da smo eden redkih blogov v evropskem prostoru na to tematiko, v katerem sodelujejo ljudi, ki jim ni vseeno za stroko in smo pripravljeni marsikaj napisati "pro bono", bi pa lahko marsikateri dodelani sestavek objavili tudi po konferencah ali v kakšni tuji znanstveni reviji iz našega področja. Smisel kritike, kot jo omenjaš sama, pa je predvsem sama sebi namen. Kaj si na rpedavanju rekla oziroma kaj nisi, je zame irelevantno. Vem samo to, kar je objavljeno na prosojnicah in se tepe z nekaterimi tvoji stavki, ki jih očitaš tu. Kar se tiče predavanja - verjetno si nastopila profesionalno, kar je razvidno tudi iz tvoje razlage glede predavanja. Popolnoma tudi razumem percepcijo praktika. Vendar tudi takšna percepcija temelji na nekaterih dejstvih in ne le domnevanjih (ne rabiš biti raziskovalec za to).

    3. E-gradiva niso svoj otok - tudi če se ne vidi na prvi pogled, verjemi, med seboj je vse prepleteno in ima še kako vezo eno z drugim.

    4. Najlaže je seveda oceniti vir kot rumen in se sklicevati na tujo literaturo. Spomenka Hribar, ki dostikrat piše kolumno v dotični rumeni reviji, predstavlja verjetno rumeno barvo "per excellence". (/sarkazem off) V prihodnje ti predlagam, da se osredotočiš na sam članek in ne na publikacijo, v kateri je objavljen. Prav rad pa bi videl tujo raziskavo (oziroma številne!) na temo uporabe e-gradiv v slovenskem prostoru.

    5. Bloga si ne prisvajajo za svojega. Nasprotno. Z blogom je začel Mitja, nakar smo se mu pridružili nekateri ostali, ki delujemo na tem področju. Še vedno vabimo vse zainteresirane k sodelovanju, saj se je pokazalo, da lahko izboljšamo stvari tudi na takšen način. To, da označuješ blog za neresnega, pa kaže le na tvoje izjemno nepoznavanje okolja v katerem delujemo in blogovske kulture na splošno.

    Zgornji zapis je posledica "ko stopiš mački na rep, zamijavka" in tega ne zanikam.

    Over and out.

    OdgovoriIzbriši