MIT odpira dostop do vseh lastnih strokovnih člankov

Massachusetts institute of technology je objavil novico, da bodo vse publikacije, ki jih proizvedejo zaposleni na MIT-u, prosto dostopne na spletu brez omejitev.
Bostonski MIT že lep čas na svojih spletnih straneh pod imenom OpenCourseWare, kjer tudi v sodelovanju s slovenskim Videolectures.net ponuja zapiske, izpite, posnetke predvanj in podobne materiale, ki omogočajo pridobivanje znanja vsem zainteresiranim po svetu brez vpisa na to slovito univerzo.

Anketa "Ali mislite da bodo "bolonjski" knjižničarji lažje zaposljivi na trgu delovne sile?"

Bolonjska reforma je nedvoumno ena izmed najbolj perečih tematik na področju visokega šolstva. Povprašali smo vas ali mislite da bodo "bolonjski" knjižničarji lažje zaposljivi na trgu delovne sile? Odgovori so bili naslednji:

Da 2 (8%)

Ne 21 (87%)

Ne vem 1 (4%)

(n=24)

Po mojem osebnem pričakovanju je vzorec ankete dosedaj največji. Prav tako je po mojem mnenju takšen rezultat. Ali za tem rezultatom stoji dejansko nepoznavanje tematike ali "dejansko" vedenje o prihodnosti zaposlovanje, je v tem trenutku seveda neznanka. Biblioteam vas vabi k debati!

Če o bolonjski reformi ne veste kaj dosti, vas za začetek vabim k preletu naslednjih spletnih strani:


Wikipedia - Bologna process

European Commision - The Bologna process

Diskusija o reformi gospoda Franca

Debata na razgledi.net

Debata iz leta 2003 Ministrstva za šolstvo, znanost in šport

Bolonja.si

Toward library and information science education in the European Union - avtorja Primož Južnič in Branka Badovinac

Pravilnik o imenovanju v strokovne nazive v knjižnični dejavnosti - nadaljevanje zgodbe

24.3.2009 smo gospe mag. Tatjani Likar (Ministrstvo za kulturo) v zvezi z Pravilnikom poslali vprašanja glede Pravilnika o imenovanju v strokovne nazive v knjižnični dejavnosti:

Gospa Likar nam je še isti!! dan odgovorila, za kar se ji najlepše zahvaljujemo.

Ali se bo spisek "Najpogostejša vprašanja in odgovori v zvezi z oddajo vlog za imenovanje v strokovni naziv" sčasoma razširil, saj je v tem trenutku dokaj skop?

Spisek se bo sčasoma razširil, saj enkrat tedensko obstoječa vprašanja in
odgovore dopolnimo z novimi.

Ali so se pojavile kakšne težave v smislu prehoda k novemu pravilniku
s strani knjižničarjev in če se niso, ali mislite da se bodo?

Konkretnih podatkov o morebitnih težavah ne poznam, je pa verjetno, da bo
podobno kot ostale novosti, tudi ta povzročila kakšne težave.

Ali je že bila imenovana Komisija za podelitve nazivov, glede na to,
da je že potekel 30-dnevni rok po objavi v Uradnem listu in če je
bila imenovana, kdo so člani te komisije?

Pravilnik o imenovanju v strokovne nazive v knjižnični dejavnosti je začel
veljati 21. februarja 2009. 25. člen pravilnika določa, da minister imenuje
Komisijo za podelitve nazivov v knjižnični dejavnosti v 30 dneh po začetku
njegove veljavnosti. Predlog sklepa o imenovanju je bil pripravljen. Ko bo
sklep dokončno usklajen in vročen vsem imenovanim članom, bo sestava
komisije objavljena na spletnih straneh Ministrstva za kulturo.

Lepo vas pozdravljam!
Tatjana Likar


Biblioteam bo tematiki sledil in vas obveščal o vseh morebitnih spremembah.

Čestitke vsem knjižničarkam za materinski dan

Vsem knjižničarkam-materam (pa seveda tudi ostalim ženskam v drugih profesijah) želimo iskrene čestitke ob vašem prazniku.



Ker pa ne moremo iz svoje kože, še malce številk:

Matere v številkah: med 19.554 ženskami, ki so rodile v 2007, je bilo 1,5 % najstnic, dobrih 47 % je bilo starih vsaj 30 let, 2,2 % pa 40 let ali več; 19 mater je rodilo osemkrat ali večkrat, 15 pa jih je rodilo doma. Med ženskami, starejšimi od 14 let, je okrog 70 % takih, ki so rodile vsaj enkrat.

(vir: Statistični urad RS)

Berite nas še naprej!

Vaš Biblioteam

LibWorld Slovenia

Čeprav je Biblioblog največji, najbolj ažuren, najbolj popularen… naj, naj, naj… knjižnični blog v Sloveniji (ali vsaj upamo na to), vsekakor ni edini! Na nemškem portalu Infobib je objavljen prikaz stanja slovenske knjižničarske blogosfere, s posebnim poudarkom na Biblioblogu. Članek je povzet po slovenski verziji, ki smo jo že objavili. Vsi zainteresirani ste povabljeni, da ga preberete (članek je v angleščini):

LibWorld- Slovenia

Knjižnica Cerklje na Gorenjskem - 2.del

Izposojevališče knjižnice v Cerkljah na Gorenjskem naj bi danes, 23.3.2009, ponovno odprlo svoja vrata:

Osrednja knjižnica Kranj

Žurnal (tiskana verzija, 23.3.2009) pa poroča, da je v septembru 2009 napovedana otvoritev nove in večje knjižnice v Petrovčevi hiši.

Drugi mediji te novice niso povzeli.

Problemi z ogrevanjem so tako rešeni, pomlad je prinesla višje temperature in potrebe po novemu radiatorju pravzaprav ni več (/sarkazem off).

Volk sit in koza cela. No ja...daleč od tega. Ta konec Slovenije bo imel Biblioblog na očeh in vas o vseh spremembah pravočasno obveščal. Kar se pa nove knjižnice tiče. "Panem et circenses".

Elektronski bralnik Bookeen Cybook Gen3

Že več kot eno letom uporabljam svoj prvi namenski elektronski bralnik. Gre za Bookeen-ov Cybook Gen3. Z njim sem, kot bralec (na leto preberem več kot 20 romanov) zelo zadovoljen.

E-ink
Uporablja tehnologijo e-ink (e-črnilo). To pomeni, da je zaslon zelo podoben papirju. Spreminja namreč lastno strukturo in reflektira vso svetlobo. Je črnobel, zelo velik (za elektronsko napravo) in ima neverjeten kontrast tako da se za razliko od običajnega LCD zaslona lažje bere na direktni sončni svetlobi. Primerljiv je z tiskom na časopisni papir.

Naprava
Ker pa gre za elektronsko napravo, ponuja tudi mnogo več. Spreminjamo lahko velikost in vrsto (font) črk, iščemo besede v slovarjih in s seboj nosimo ogromno število knjig, vse dosegljive na dotik gumba. Navigacija je povsem enostavna in intuitivna. Bralnik je zelo tanek in lahek. V črnem ovitku izgleda kot običajni planer.

Povezovanje in vsebina
Pri povezovanju z računalnikom ni problemov. Datoteke se iz računalnika prenaša zelo enostavno, saj se Cybook obnaša kot navaden USB ključek. lahko pa si pomagamo tudi s posebnim programom za urejanje zbirke na računalniku.
Zagon bralnika je dovolj hiter (20 sek). Baterija zdrži par tednov! Sam uporabljam več različnih vrst pisave (fontov), ki jih enostavno prekopiram iz računalnika. Izbiranje knjig in listanje je enostavno in hitro. Zadnja verzija bralnika ima vse menuje v slovenščini in na njem delujejo tudi vsi šumniki. Knjige se lahko kupi 24ur na dan v več knjigarnah, ki podpirajo format .mobi. Bere pa tudi različne druge formate (pdf in html). Predvaja celo mp3 datoteke.

Drugi bralniki
Trenutno je zelo popularen Kindle, ki uporablja popolnoma enak zaslon, le da ima tudi polno tipkovnico in brezžično 3G povezavo. Kindle je dostopen samo v ZDA, prav tako tudi SONYjev bralnik, ki v zadnji verziji ponuja tudi osvetlitev in zaslon na dotik. Na slovenskem trgu so dosegljivi Cybook Gen3 (priporočam!), iRex iLiad, Kolibri v3 in BeBook.

Vsi bralniki imajo velik potencial. Seveda imajo svoje značilne prednosti in slabosti. Naj na kratko predstavim tiste, ki sem jih opazil sam:

Slabosti

• Pomanjkanje slovenskih vsebin. Dostopni so samo starejši slovenski klasiki.
  
• Krhkost. Naprava se lahko zlomi in uniči. (Moj Cybook je trenutno na popravilu v Franciji in popravilo počenega zaslona stane 135€. Iz lastnih izkušenj tako vem, da očitno ni namenjen naslanjanju in ležanju na njem.)
  
• Omejenost formatov. Gre za različne vrste zaščite, ki jih ne podpirajo vsi bralniki. Podpora standardiziranemu formatu epub za e-knjige je sicer že v pripravi pri vseh proizvajalcih. DRM ali digitalno upravljanje pravic je problem, ki se ga založniki, knjigarnarji ter izdelovalci bralnikov na žalost lotevajo vsak na svoj način. Vendar en bralnik lahko podpira več formatov. No seveda je vse "dostopno", tudi Harry Potter.

Prednosti

• Prilagodljivost. Velikost in tip (font) črk lahko spreminjamo poljubno. Individualnost in osebno prilagajanje sta zelo pomembni lastnosti.
  
• Dostopnost. Vse kar je objavljeno v elektronski obliki je dostopno takoj. Elektronske knjigarne so odprte 24ur na dan. In to po celem svetu. Nekateri bralniki podpirajo brezžično dostopanje do vsebin.
• Mobilnost. Lahko beremo karkoli kadarkoli in kjerkoli. Bralnik lahko enostavno spravimo tudi v malo večji žep.
• Raznolikost vsebin. Vse v enem. Izbira je ogromna. Beremo lahko časopise, revije, internetne strani, RSS novice, forume, knjige, prosto dostopne vsebine ali novosti svetovnih založb. Vse na istem mestu. Na istem bralniku. Večina jih prikazuje tudi slike in predvaja avdio knjige ali glasbo.
• Cena. E-knjige so 10 - 30% cenejše od papirnatih izdaj.
  
• Uporabnost. Uporabljamo lahko dodatne funkcije, kot so iskanje, slovar in zaznamki, ki jih lahko izvažamo. Zelo zanimiva izkušnja pa je tudi sama teža bralnika, obračanje strani z pritiskom na gumb. Moram omeniti tudi enostavnost odlaganja bralnika med branjem (se ne zapre kot knjiga).
  
• Kapaciteta. S sabo lahko nosimo več knjig. kot jih lahko sploh spravim na police. Več izbire je vedno prednost, primerljivo s številom TV kanalov. Pri večji izbiri lažje izberemo pravega. Na počitnice lahko vzamemo več knjig, kot jih spravimo v kovček. Več ni nujno bolje, je pa vseeno bolje, da je na voljo več.
• Zamenljivost. Vsebine lahko beremo tudi na računalniku in npr. dlančniku ali telefonu.
• Trajnost. Vsebine ni mogoče izgubiti ali uničiti, saj so kopije vedno dostopne. (Razen problemov z DRM, vendar to je druga tema).

Cena bralnika, velikost zaslona (več je bolje, vendar večje ne gre v žep in je bolj nerodno za uporabo) in npr. bolj čustvene zadeve, kot naprimer vonj po papriju, so tukaj izpuščene, saj jih ne morem definirati kot dobre ali slabe. Ni prav nobene primerjave. Gre seveda za "tehnologijo" tako da se lahko pojavijo težave tudi s tem. V tem v zvezi malo za hec Youtube predstavitev "novosti".

Mrtvorojen marketinški trik?
Potrebno se je zavedati, da bralniki z e-ink zasloni prinašajo popolnoma novo dimenzijo e-knjig in jih postopoma spet prinašajo v ospredje. E-knjige so stare že 10 let. Prvi razvoj so doživljale na dlančnikih s premajhnim, bleščečim LCD zaslonom. Pravo uporabo pa po mojem mnenju lahko doživijo šele z novimi bralniki, ki imajo zaslon enak papirju. Razvoj teh je bil dolgotrajen, vendar so potencial videle tudi večja podjetja kot so Sony in Amazon.
Ali bodo e-bralniki nadomestili prave knjige? Kot aktivni uporabnik elektronskega bralnika lahko potrdim, da gre za evolucijo, primerljivo s prehodom iz glinastih ploščic na papirus. Vabim vas, da si preberete in tudi sodelujete v aktualni vroči debati o bralnikih in e-knjigi.

Potrebno je preizkusiti!
Bralnik po mojih izkušnjah ni neuporabna, predraga igračka. Je zelo uporaben za namen, za katerega je narejen. In to je branje "poljudne" literature (romanov). Od kar imam bralnik preberem več takšnih knjig, vendar papirnatih skorajda ne berem več.

Dodatno branje: Mobileread

Ste bralnike že preizkusili tudi vi? Prispevajte vaše mnenje glede uporabe bralnikov tudi na Biblioblogu.

Anketa "Elektronski bralnik (Bookeen, Kindle,...)"

Pretekli teden smo vas spraševali, kakšen je vaš odnos do elektronskih bralnikov. Naprave so že kar nekaj časa na trgu, prihajajo nove in tudi v novicah se vedno bolj pojavljajo.

kaj je to?! 0 (0%)
ne bo nikoli nadomestil klasične knjige 5 (45%)
je neuporaben in predrag 1 (9%)
bom kupil 2 (18%)
imam 3 (27%)

Zanimivo je, da ni nobenega, ki še ni slišal zanje. Kar trije vprašani imajo svoj bralnik. Med njimi sem tudi sam.
Največ odgovorov (pričakovanih) je glede neuspešne prihodnosti. Sam verjamem, da so ti odgovori preveč obširni. Vsekakor pa lahko iz lastnih izkušenj povem, da lahko brez težav nadomestijo vso "paperback" literaturo in tudi vsaj osnovno strokovno literaturo.

Knjižnica Pavla Golie in uveljavitev odlokov o ustanovitvi zavodov v Trebnjem

2.3.2009 je bila na spletni strani Dolenjskega lista objavljena novica, ki se tiče položaja knjižnice Pavla Golie v Trebnjem. Za mnenje smo povprašali direktorico knjižnice gospo Mileno Bon in jo prosili, če nam razjasni situacijo (zahvaljujejo se za ažuren odgovor!).

Biblioteam:

V čem je pravzaprav problem? Zakaj je prišlo do te situacije?

Milena Bon:

Pred dobrimi dvemi leti se je občina Trebnje razdelila na tri nove občine. Nekateri javni zavodi, med njimi knjižnica, so še naprej ostali in pokrivajo prebivalstvo vseh treh občin z javno službo. Delitvena bilanca je predvidela način delitve sredstev, premičnin, nepremičnin in financiranje javne službe. Podlaga za to pa bi bili odloki posameznih zavodov. Ker občina Trebnje ni pripravila osnutka novih odlokov, so se tega lotili novi občini Šentrupert in Mokronog-Trebelno v povezavi s skupino 14 svetnikov občine Trebnje. Tako so uspeli napisati odloke, jih medsebojno uskladiti in sprejeti na vseh treh občinskih svetih. Župana novo nastalih občin sta odloke podpisala, župan največje – Občine Trebnje – pa odloka ni podpisal, podžupan pa je celo želel referendum in ustavno presojo odlokov, ker so namreč spremenili način odločanja iz prve namere v delitveni bilanci po številu prebivalcev- kar pomeni, da bi občina Trebnje imela absolutno večino, manjši dve nobenega glasu, v nov ¾ način odločanja in sprejemanja odločitev, kar pomeni, da poleg Trebnjega vsaj še ena občina da glas za.

Biblioteam:

Kakšne so lahko posledice?

Milena Bon:

Knjižnica ima svet, kateremu je potekel mandat marca 2008, vendar na podlagi mnenja Ministrstva za lokalno samoupravo lahko deluje v nujnih primerih. Sestava sveta je še vedno samo iz predstavnikov občine Trebnje. Dokler pa ni novega odloka, ne moremo izvesti volitve. Glede na sestavo sveta, pa se lahko o legitimnosti odločitev sveta novo nastali občini pritožita ali jih ovržeta. Občine nam sedaj pošiljajo raznorazne pogodbe o načinu financiranja v podpis, ne temeljijo ne na delitveni bilanci ne na dogovorih, ne na naših izračunih in planih dela. Občina Trebnje - občinski svet tudi nikakor ne potrdi proračuna, za to nam že za mesec marec zmanjka virov sredstev za plače.

Biblioteam:

Kje vidite rešitev?

Milena Bon:

Odlok resnično ni dober, vendar vsaj legitimnost delovanja zavoda in sveta knjižnice bi bila nesporna. Glede na izvajanje dejavnosti in težave pa bi predlagali spremembe v odloku.

Kadar politika kaže mišice, trpi normalno delovanje družbe. Resnično želimo, da se strasti na tem koncu Slovenije umirijo in da prevlada razum.

p.s.: Vprašanje o sredstvih za plače smo naslovili tudi na župana Trebenj (upamo da bo povedal še svojo plat zgodbe).

Anketa - "Ali se strinjate ali ne z naslednjimi predpostavkami (COBISS licenca)"

Tokrat je bila na udaru COBISS licenca, ki ne dvomim, da bo še mnogokrat na vročem stolu. Pri tej licenci pač ne gre samo za modno muho ampak za dejanski vpliv na zakonodajo in samo zaposlovanje bodočih knjižničarjev! Povprašali smo vas o tem ali se strinjate z določenimi predpostavkami in vaši odgovori so bili naslednji:

• Odobri se naj le določeno kvoto licenc na leto. 4 (30%)
• Pogoj nastopa na delovno mesto naj ne bo povezan z licenco. 10 (76%)
• Ustanoviti agencijo (lahko zasebna), ki bi kanalizirala (prodajala) zapise v knjižnice. 6 (46%)
• Licenca naj bo namenjena samo "hard core" knjižničarjem - izključno katalogizatorjem. 6 (46%)
• Licenca naj bo modularna (razne stopnje katalogizacije). 8 (61%)
• 762 licenciranih katalogizatorjev je absolutno preveč. 6 (46%)
• Potrebno dvigniti mejo kreiranih zapisov - vsaj 100 letno 2 (15%)
• NUK+IZUM= monopol nad COBISS licenco - naj se h koritu povabi izkušene katalogizatorje od drugod. 7 (53%)
• ZBDS mora biti pri evalvaciji licence aktivno vpletena. 6 (46%)
• Nič od zgoraj naštetega. 0 (0%)

(n=13)

Na vrhu se nahajajo naslednje predpostavke:

• Pogoj nastopa na delovno mesto naj ne bo povezan z licenco.
• Licenca naj bo modularna (razne stopnje katalogizacije).
• NUK+IZUM= monopol nad COBISS licenco - naj se h koritu povabi izkušene katalogizatorje od drugod

Prva predpostavka je nadvse resna in se še kako dotika bodočega knjižničarja in njegovega vstopa v profesijo. Ta Absurd! (prav berete - z veliko začetnico in klicajem) je naslednji:

• Dotičen osebek postane univ.dipl.bibl. - če je imel srečo, je že prej delal v knjižnicah (prostovoljno, preko študentskega dela ali če je imel blazno srečo - tudi v obliki redne zaposlitve).
• Ko postane osebek univ.dipl.bibl., se začne vključevati v trg dela.
• Ta trg dela oz. razni razpisi, ki jih knjižnice objavljajo - postavljajo pred ta osebek kot pogoj opravljeno COBISS licenco.
• Da se lahko osebek začne sploh pogovarjati o licenci in naknadni zaposlitvi oz. prijavi na razpise, pa mora imeti opravljen bibliotekarski izpit, ki je eden izmed pogojev za pridobitev licence.
  
• Gremo še naprej - če hoče imeti osebek opravljeni bibliotekarski izpit, mora izpolnjevati pogoje, ki se vežejo še na Samoupravni sporazum o pridobivanju strokovnih kvalifikacij bibliotekarske stroke iz leta 1980 (ki ima mimogrede zajetnih 122 členov) !!!! Eden izmed pogojev je seveda ta, da ima opravljeno pripravništvo. Pripravništvo pa pomeni zaposlitev za najmanj! pol leta v knjižnici. Po opravljenem pripravništvu se na strokovni izpit ne more prijaviti samostojno, ampak ga mora nanj prijaviti delodajalec.

Suma sumarum za vse tiste, ki ne vidijo zgornjega nesmisla - da se lahko novopečeni univ.dipl.bibl. prijavi na razpis, ki zahteva COBISS licenco, mora že biti zaposlen.

O drugi predpostavki, ki govori o modularnosti, ne bi izgubljal besed.
P R A V I L N I K o izdaji dovoljenja za vzajemno katalogizacijo piše o tem da med drugim licenca dokazuje temeljno usposobljenost strokovnega delavca knjižnice za kreiranje bibliografskih zapisov v nacionalnem vzajemnem bibliografskem sistemu. Ključni je seveda zadnji del stavka. Kolikšen je dejansko delež tistih, ki skrbijo za nacionalni! bibliografski sistem, koliko pa je takšnih, ki večinoma prevzemajo zapise? (moje mnenje - razmerje je vsaj 10-90) Sistem naj bo zastavljen (in predvsem prilagojen!) tako, da bo katalogizator lahko opravljal samo določena dela v sistemu katalogizacije in ne bo potreboval za tovrstno početje pol leta izobraževanja (/sarkazem off).

O monopolu nad licenco pa tako ali tako ni izgubljati besed. Slovenija je pač majhen prostor in šolani katalogizatorji tako ali tako prihajajo izpod okrilja teh ustanov.

Negativno me je presenetilo dejstvo da sodelujoči v anketi niste zainteresirani za omejitev kvote licenc. Meni je prav - ampak zaostrimo potem to. Začnimo s procesom licenciranja že v okviru formalnega izobraževanja, tako da bodo imeli bodoči knjižničarji licenco v žepu ob istem času kot diplomo.

Še najbolj pa sem razočaran nad dejstvom, da niste pripravljeni dvigniti praga kreiranih zapisov. To je za moje pojme nedopustno. Knjižničar naj bo ali ne bo katalogizator in BASTA! (razen tam kjer to res ni možno). Če bo knjižničar katalogizator, bo tako ali tako delal izključno to in bo delal dosti preko te meje, če pa ne bo, pa tako ali tako ne potrebuje licence za katalogizacijo.

Največja razsipnost javnih financ je ta, da smo vsi po malo katalogizatorji.



Over and out.

LibWorld Hrvaška

Povzemam novico iz Bloga Knjižnice Instituta “Ruđer Bošković” (i oko nje). Na strani LibWorld je predstavljena Hrvaška Blogosfera. Prispevek je sicer v angleščini a je zelo zanimiv. Članek o Sloveniji še čaka na objavo.

Statistika Bibliobloga za leto 2008

Sicer smo že dokaj pozno v letu 2009 a nič ne de. Na tem mestu objavljamo statistiko, ki se tiče samega Bibliobloga za leto 2008 (1.1.2008-31.12.2008) z namenom predstavitve našega dela in možne diskusije. Statistika je narejena na podlagi Google Analytics (GA), ki trenutno zadostuje za kreiranje statistike in kot pokazatelj na katerih področjih lahko Biblioteam naredi še več.

Obstajajo 3 kategorije beleženja statistike: Visitors (vse v zvezi z obiskovalci), Traffic Sources (vse o spletnem prometu) in Content (vse v zvezi z vsebino). Kategorije bomo zaenkrat pustili kar v izvirni jezikovni obliki.

Visitors:

V letu 2008 je Biblioblog obiskalo 3282 obiskovalcev, od tega jih je kot "unikatne" GA identificiral 1938. Slabih 2 tisoč različnih uporabnikov pa je za tovrstni blog, ki se dotika ozke tematike, veliko! Do Bibliobloga so obiskovalci dostopali iz kar 51 različnih slovenskih mest, od tega jih je bilo največ iz:

1. Ljubljana 59.63%
2. Kisovec 55.31%
3. Maribor 81.12%
4. Celje 28.92%
5. Kranj 39.19%
6. Žalec 23.94%
7. Trzin 71.43%

Procenti, ki so navedeni poleg, pomenijo delež novih obiskovalcev. V Mariboru smo tako pridobili največ obiskovalcev.

Dobrih 41% obiskovalcev je bilo takih, ki so se na Biblioblog vrnili vsaj še enkrat.

Povprečni čas, ki ga je obiskovalec preživel na spletišču, je 2:31 minute. Kar jasno nakazuje na dejstvo, da obstajajo na blogu kvalitetne vsebine, ki se jih dejansko bere in ne samo preletava.

Obiskovalci so uporabljali naslednje brskalnike:

1. Internet Explorer 53.11%
2. Firefox 41.01%
3. Chrome 3.02%
4. Opera 1.43%
5. Safari 0.76%
6. Konqueror 0.06%

Operacijski sistemi v trenutku uporabe bloga pa so bili:
1. Windows 97.01%
2. Linux 1.49%
3. Macintosh 0.85%
4. SymbianOS 0.09%
5. iPhone 0.03%

Content:

Prvih 5 najbolj branih objav:
1. Mestna knjižnica Ljubljana
2. Bevkova knjižnica Cerkno uradno zaprta
3. Ukinitev članarine
4. Otvoritev knjižnice Šiška
5. Gospodarska dejavnost v splošnih knjižnicah

Tisti, ki še vedno dvomijo v pozitivne rezultate dela ustvarjalcev Bibliobloga v zadnjem času - oglejte si statistiko, ki je bila objavljena pred 1 letom - Statistika 28.3.2008.

Naj obnovim k čemu se je Bibliblog in Biblioteam pravzaprav zavezal:

• objavljanju strokovnih mnenj, interesov in komentarjev vseh, ki so zainteresirani za razvoj knjižnic in knjižničarstva,
• informiranju knjižničarjev in javnosti o zadevah skupnega interesa,
• poudarjanju pomena najvišje možne stopnje profesionalizma, strokovnih standardov in normativov, etičnega kodeksa slovenskih knjižničarjev ter manifesta o razvoju slovenskih knjižnic in knjižničarstva, v stroki in družbi,
• raziskovanja položaja in razvoja vseh tipov knjižnic in drugih informacijskih centrov,
• vzpodbujanja razprave o razvojnih problematikah knjižničarstva,
• podpiranja svobodnega pretoka informacij ter prostega in enakopravnega dostopa do informacij in
• ustvarjanja pozitivnega vzdušja.

Vedno smo lahko še za odtenek boljši in k temu bomo tudi stremeli - "Age quod agis" (op.p. Bodite uspešni, karkoli že počnete.). Za vas se bomo trudili biti prav to.

Razpis za direktorja Centralne tehniške knjižnice

Centralna tehniška knjižnica je 4.3.2009 objavila razpis za direktorja. Razpis se bo zaključil 18.3.2009. Pogoji za izpolnjevanje pogojev (standardni pogoji za tovrstno mesto) so naslednji:

• državljanstvo Republike Slovenije
  
• univerzitetna izobrazba
  
• bibliotekarski izpit
  
• vsaj pet let delovnih izkušenj z vodstvenimi deli v knjižničarstvu ali drugi informacijski oziroma drugi sorodni dejavnosti
  
• izkušnje s sodelovanjem z univerzo
  
• aktivno znanje vsaj enega svetovnega jezika
  
• vodstvene in organizacijske sposobnosti
  

Ta razpis se delno tiče tudi mene, saj sem v tej ustanovi zaposlen. V CTK želimo novico o razpisu diseminirati v čimveč virov in s tem zagotoviti prijavo na razpis vsem tistim morebitnim kandidatov, ki za razpis sploh ne vedo. Vabim vse, ki mislijo, da so sposobni voditi inštitucijo takšnega kalibra kot je CTK, da se na razpis prijavijo - vaših prijav bomo zelo veseli!

Cobiss licenca ali poskus ustvarjanja malo drugače

GoAnimate.com: COBISS licenca


Like it? Create your own at GoAnimate.com. It's free and fun!

Strip bo ena izmed oblik izražanja na novem portalu. Kot zanimivost naj vam povem, da smo dobili dovoljenje od uredništva Mladine za uporabo Diareje in resno tehtamo možnost implementacije na portal. Vendar Diarejo zaenkrat omejuje dosti stvari, predvsem moti možnost kratkega besedila. Za poskušino objavljamo strip, ki ga je možno izdelati na Goanimate.


Sporočite, če vam je všeč. :)