To pot smo vas povprašali, česa si želite na Biblioblogu videti več. Odgovori so naslednji:
izvirnih strokovnih člankov 4 (50%)
prevedenih člankov 2 (25%)
povezav do člankov 3 (37%)
aktualnih knjižničarskih novic 7 (87%)
splošnih misli o razvoju knjižničarstva 6 (75%)
zabavnih vsebin 3 (37%)
opisov novih tehnologij za pomoč knjižničarjem 6 (75%)
Prevedenih člankov nočete, zabavnih vsebin izgleda tudi ne. Smola. (seveda vas glede tega ne bomo upoštevali. Tilen fyi :) ) Po drugi strani pa je pohvalno, da želite biti na tekočem. Izgleda da trg informacij še ni zapolnjen in da Biblioblog lahko prispeva precej k informiranju. Splošne vsebine o razvoju knjižničarja bomo upam kreirali vsi, se bo pa Biblioteam posvetil tudi opisu novih tehnologij, kar je povezano z aktualnim stanjem v svetu.
Berite nas naprej, rešujte ankete - Biblioblog ne obstaja zaradi Bibliobloga, ampak obstaja zaradi vas.
Naslednja anketa je zelo aktualna. Dotika se COBISS licenc.
24.2.09
Nova doktorica znanosti
Sonja Svoljšak je bila danes promovirana kot doktorica znanosti s področja bibliotekarstva.
Pod mentorstvom dr. Nataše Golob, prof. je napisala doktorsko delo z naslovom Knjižna zbirka p. Žige Škerpina (1689-1755) v ljubljanskem frančiškanskem samostanu.
Čestitamo!
Pod mentorstvom dr. Nataše Golob, prof. je napisala doktorsko delo z naslovom Knjižna zbirka p. Žige Škerpina (1689-1755) v ljubljanskem frančiškanskem samostanu.
Čestitamo!
23.2.09
Vsaj 7 razlogov, zakaj rad hodim v službo
Pokažite mi osebne izpovedi slovenskih knjižničarjev in knjižničark, pokažite mi njihove izpovedi, zakaj so postali knjižničarji/knjižničarke. Ehm.... Tako je. Tovrstnega materiala je bore malo. A le zakaj? Je morda krivec nizka samopodoba? Se sramujemo tega kar smo? Smo manjvredna profesija? Sprašujem se, zakaj nimamo takšnih portalov!
Ker visoko spoštujem profesijo in ljudi v njej, ker sem ponosen na to kar sem - objavljam vsaj 7 razlogov, zakaj rad hodim v službo (vrstni red je irelevanten):
1. Delam tisto, kar me veseli. 2. Delujem na področju, kjer lahko moje sposobnosti in znanja pridejo najbolj do izraza. 3. Delam v kolektivu, ki diha z enimi pljuči. 4. Zato, ker sem lahko pri "informacijskemu koritu". Sem informacijski junkie. 5. Ker vedno znova dobim dobre občutke, ko pomagam razrešiti informacijski dvom uporabnika. 6. Ker mi služba nudi nenehno izobraževanje. 7. Ker rad odgovarjam na provokativna vprašanja v smislu:"Ali zlagaš knjige v knjižnici?"Ali sem sposoben našteti več razlogov? Sem. Verjetno pa nimam domišljije (ali vsaj časa) našteti 200 razlogov, kot jih je naštetih na temle blogu. Vabim vse, da me dopolnijo! Tilen
20.2.09
Anketa - "Ali se strinjate z zaprtjem knjižnice Cerklje na Gorenjskem"
Teden je naokoli. Naše bralce smo povprašali o aktualnih dogodkih. Rezultati naše ankete so naslednji:
da 2 (16%)
ne 10(83%)
Zadnji dan sta se pojavila tudi 2 glasova "da".
Veseli me, da večina ne podpira opuščanja knjižničarske dejavnosti ne glede na razloge. Iz izjav vpletenih je jasno, da je trenutno največji problem pomanjkanje komunikacije.
Nova anketa pa vas sprašuje o tem, česa bi si želeli videti več na Biblioblogu v prihodnje.
da 2 (16%)
ne 10(83%)
Zadnji dan sta se pojavila tudi 2 glasova "da".
Veseli me, da večina ne podpira opuščanja knjižničarske dejavnosti ne glede na razloge. Iz izjav vpletenih je jasno, da je trenutno največji problem pomanjkanje komunikacije.
Nova anketa pa vas sprašuje o tem, česa bi si želeli videti več na Biblioblogu v prihodnje.
Kaj zahtevamo od knjižničnega kataloga
Naletel sem na zanimiv članek, pravzaprav manifest o tem, kaj hočejo (boljša beseda bi bila - zahtevajo!) od OPAC-a knjižničarji, uporabniki in administratorji.
What We Want: An OPAC Manifesto by Jessamyn West and friends
Avtorica razlaga, da se katalogi spreminjajo v spletne strani, a proizvajalci žal ne uporabljajo vseh orodij spleta.
Kaj zahtevajo knjižničarji
- Zahtevamo, da katalog vključuje smiselno pomoč ali vsaj povezave do dodatnih informacij. Zahtevamo, da je pomoč relevantna za specifično prirejeno namestitev.
- Zahtevamo prilagoditev spletnega kataloga, ki se ne bo zbrisala ob ponovni namestitvi kataloga.
- Zahtevamo, da lahko spremenimo barve in druge manjše stilistične dele kataloga, ne da bi morali spreminjati cgi datoteke. Zahtevamo dokumentacijo glede prilagajanja in želimo si, da bi lahko spremembe vnašali preko spletnega vmesnika.
- Zahtevamo enostavne ikone za razlikovanje vrste gradiva. Tudi glede na lokacijo gradiva.
- Zahtevamo možnost izbire oblike citiranja za rezultate iskanja.
- Zahtevamo, da se ključne besede prilagodi stvarnim oznakam.
- Zahtevamo možnost, da se izključi grafika in se katalog uporablja v "hitrem načinu" in da se lahko ogleduje več kot 10 zapisov naenkrat.
- Zahtevamo, da se lahko doda URL tudi v druga polja (naprimer v opis, opis kazala,...)
- Zahtevamo, da prodajalci katalogov implementirajo FRBR strukture (tako da uporabniki ne potrebujejo vedeti ničesar o vrstah naslovov).
- Zahtevamo dostop do klasifikacije, nekaj kot Windows explorer.
- Zahtemamo, da se lahko premikamo med zasloni kataloga enostavno tako z tipkovnico kot z miško, glede na naše želje.
Kaj zahtevajo računalniški friki
- Zahtevamo varen dostop do strežnika kataloga preko ssh. Nočemo uporabljati telnet in nočemo, da nam predlagate da uporabljamo telnet.
- Zahtevamo REST ali še bolje SOAP dostop. Tako bo lahko kdorkoli ustvarjal in razširjal dobre ideje.
- Zahtevamo XML CSS prikaz rezultatov iskanja. Tako bomo lahko popravili in spremenili rezultate, da bodo najbolj primerni za naše uporabnike.
- Zahtevamo enostavno kreiranje RSS virov. Tako se lahko odločimo, kateri bo najbolj primeren za naše uporabnike. Nove izdaje. Nove izdaje v QB. Nove izdaje z Mars in 6xx.
- Zahtevamo celotno in podrobno dokumentacijo vsakega tehničnega dela izdelka - tudi popolno strukturo podatkovne zbirke in zapiske o povezljivosti podatkov - na vaši spletni strani. Zahtevamo da se jih da iskati in da se redno osvežujejo.
- Zahtevamo vse osnovne knjižnične funkcije (tudi prilagodljiv izpis poročil, upravljanje z periodiko, sledenje pošiljkam na dom, neposredni dostop do SQL,...), ki morajo biti vključene v osnovni produkt in ne kot predrag dodatek.
- Zahtevamo možnost, da izdelamo lastne module v standarnih programskih ali skriptnih jezikih (C++, PERL, PHP,...).
- Zahtevamo dostop do dokumentacije API, ki bi pomagale pri tem.
Kaj zahtevajo uporabniki
- Zahtevamo katalog v našem jeziku. Ne razumemo besed kot xrefs, serijske publikacije ali razlike med ključnimi besedami in stvarnimi oznakami
- Zahtevamo enostavno menjavanje jezika v katerem je katalog; zahtevamo da je vse na zaslonu (ne samo par besed) v španščini, ruščini ali vietnamščini glede na želje.
- Zahtevamo enostavni prenos rezultatov iskanja v dlančnike.
- Zahtevamo, da je katalog del knjižničnega spletnega mesta in ne popolnoma nova lokacija.
- Zahtevamo, da je spletna verzija in verzija za terminale v knjižnici enaka tako v izgledu kot funkcionalnosti.
- Zahtevamo pomoč, ki je koristna in ima smisel. Zahtevamo, da imajo sporočila o napaki smisel in da nam pomagajo, da ugotovimo, kaj smo naredili narobe.
- Zahtevamo vmesnik, ki je prilagodljiv tako, da lahko vidimo več rezultatov, izklapljamo grafike in spreminjamo velikost besedila.
- Zahtevamo, da katalog deluje v našem brskalniku, ne glede na to katerega uporabljamo.
- Zahtevamo možnost piškotkov, tako da nam ni potrebno vedno znova vtipkati številko članske izkaznice, če želimo videti, kaj smo si sposodili.
- Zahtevamo da se povezave lahko odprejo v novem oknu. Brez javascriptov v pozezavah, hvala.
- Zahtevamo, da gumb "nazaj" deluje v katalogu.
- Zahtevamo da se lahko omeji in razvršča rezultate _pred_ iskanjem.
- Zahtevamo, da se pri iskanju po naslovu najprej pokažejo točni rezultati, alternativni naslovi pa kasneje.
- Zahtevamo da je postavitev gradiva v našem jeziku in ne v knjižničarskih kodah.
- Zahtevamo pomoč, ko delamo napake pri črkovanju. Google nam pri tem pomaga.
- Zahtevamo, da je privzeto iskanje po ključnih besedah. Katalog bi moral prepoznati avtorje, stvarne naslove in druge pojme in jih avtomatično prevesti. PubMed in Amazon to že delata, zakaj ne knjižnični katalog?
- Ne razumemo, kaj je normativna kontrola ali zakaj se knjižničarji ukvarjamo s psevdonimi.
- Zahtevamo da po iskanju po avtorju vidimo rezultate iskanja ne pa opozorilo, da moramo ponoviti iskanje.
(prevod: Mitja)
What We Want: An OPAC Manifesto by Jessamyn West and friends
Avtorica razlaga, da se katalogi spreminjajo v spletne strani, a proizvajalci žal ne uporabljajo vseh orodij spleta.
Kaj zahtevajo knjižničarji
- Zahtevamo, da katalog vključuje smiselno pomoč ali vsaj povezave do dodatnih informacij. Zahtevamo, da je pomoč relevantna za specifično prirejeno namestitev.
- Zahtevamo prilagoditev spletnega kataloga, ki se ne bo zbrisala ob ponovni namestitvi kataloga.
- Zahtevamo, da lahko spremenimo barve in druge manjše stilistične dele kataloga, ne da bi morali spreminjati cgi datoteke. Zahtevamo dokumentacijo glede prilagajanja in želimo si, da bi lahko spremembe vnašali preko spletnega vmesnika.
- Zahtevamo enostavne ikone za razlikovanje vrste gradiva. Tudi glede na lokacijo gradiva.
- Zahtevamo možnost izbire oblike citiranja za rezultate iskanja.
- Zahtevamo, da se ključne besede prilagodi stvarnim oznakam.
- Zahtevamo možnost, da se izključi grafika in se katalog uporablja v "hitrem načinu" in da se lahko ogleduje več kot 10 zapisov naenkrat.
- Zahtevamo, da se lahko doda URL tudi v druga polja (naprimer v opis, opis kazala,...)
- Zahtevamo, da prodajalci katalogov implementirajo FRBR strukture (tako da uporabniki ne potrebujejo vedeti ničesar o vrstah naslovov).
- Zahtevamo dostop do klasifikacije, nekaj kot Windows explorer.
- Zahtemamo, da se lahko premikamo med zasloni kataloga enostavno tako z tipkovnico kot z miško, glede na naše želje.
Kaj zahtevajo računalniški friki
- Zahtevamo varen dostop do strežnika kataloga preko ssh. Nočemo uporabljati telnet in nočemo, da nam predlagate da uporabljamo telnet.
- Zahtevamo REST ali še bolje SOAP dostop. Tako bo lahko kdorkoli ustvarjal in razširjal dobre ideje.
- Zahtevamo XML CSS prikaz rezultatov iskanja. Tako bomo lahko popravili in spremenili rezultate, da bodo najbolj primerni za naše uporabnike.
- Zahtevamo enostavno kreiranje RSS virov. Tako se lahko odločimo, kateri bo najbolj primeren za naše uporabnike. Nove izdaje. Nove izdaje v QB. Nove izdaje z Mars in 6xx.
- Zahtevamo celotno in podrobno dokumentacijo vsakega tehničnega dela izdelka - tudi popolno strukturo podatkovne zbirke in zapiske o povezljivosti podatkov - na vaši spletni strani. Zahtevamo da se jih da iskati in da se redno osvežujejo.
- Zahtevamo vse osnovne knjižnične funkcije (tudi prilagodljiv izpis poročil, upravljanje z periodiko, sledenje pošiljkam na dom, neposredni dostop do SQL,...), ki morajo biti vključene v osnovni produkt in ne kot predrag dodatek.
- Zahtevamo možnost, da izdelamo lastne module v standarnih programskih ali skriptnih jezikih (C++, PERL, PHP,...).
- Zahtevamo dostop do dokumentacije API, ki bi pomagale pri tem.
Kaj zahtevajo uporabniki
- Zahtevamo katalog v našem jeziku. Ne razumemo besed kot xrefs, serijske publikacije ali razlike med ključnimi besedami in stvarnimi oznakami
- Zahtevamo enostavno menjavanje jezika v katerem je katalog; zahtevamo da je vse na zaslonu (ne samo par besed) v španščini, ruščini ali vietnamščini glede na želje.
- Zahtevamo enostavni prenos rezultatov iskanja v dlančnike.
- Zahtevamo, da je katalog del knjižničnega spletnega mesta in ne popolnoma nova lokacija.
- Zahtevamo, da je spletna verzija in verzija za terminale v knjižnici enaka tako v izgledu kot funkcionalnosti.
- Zahtevamo pomoč, ki je koristna in ima smisel. Zahtevamo, da imajo sporočila o napaki smisel in da nam pomagajo, da ugotovimo, kaj smo naredili narobe.
- Zahtevamo vmesnik, ki je prilagodljiv tako, da lahko vidimo več rezultatov, izklapljamo grafike in spreminjamo velikost besedila.
- Zahtevamo, da katalog deluje v našem brskalniku, ne glede na to katerega uporabljamo.
- Zahtevamo možnost piškotkov, tako da nam ni potrebno vedno znova vtipkati številko članske izkaznice, če želimo videti, kaj smo si sposodili.
- Zahtevamo da se povezave lahko odprejo v novem oknu. Brez javascriptov v pozezavah, hvala.
- Zahtevamo, da gumb "nazaj" deluje v katalogu.
- Zahtevamo da se lahko omeji in razvršča rezultate _pred_ iskanjem.
- Zahtevamo, da se pri iskanju po naslovu najprej pokažejo točni rezultati, alternativni naslovi pa kasneje.
- Zahtevamo da je postavitev gradiva v našem jeziku in ne v knjižničarskih kodah.
- Zahtevamo pomoč, ko delamo napake pri črkovanju. Google nam pri tem pomaga.
- Zahtevamo, da je privzeto iskanje po ključnih besedah. Katalog bi moral prepoznati avtorje, stvarne naslove in druge pojme in jih avtomatično prevesti. PubMed in Amazon to že delata, zakaj ne knjižnični katalog?
- Ne razumemo, kaj je normativna kontrola ali zakaj se knjižničarji ukvarjamo s psevdonimi.
- Zahtevamo da po iskanju po avtorju vidimo rezultate iskanja ne pa opozorilo, da moramo ponoviti iskanje.
(prevod: Mitja)
19.2.09
Promoviranje Oddelka za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo
Z namenom predstavitve Oddelka za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo na Univerzi v Ljubljani (Filozofska fakulteta) je dr. Alenka Šauperl že pred nekaj časa prišla na idejo o video predstavitvi. Ta ideja se je sedaj realizirala in simpatičen filmček je sedaj dostopen.
Sem mnenja, da je tovrstna predstavitev korak v pravo smer - knjižničarji moramo stremeti v to, da postajamo Knjižničarji 2.0. Malce me je edino zmotila predstavitev izključno "tipičnih" delovnih mest za knjižničarja. Knjižničarstvo je sicer profesija in po defaultu je knjižničar predstavnik in delavec v knjižnici. Vendar pa so znanja tista, ki knjižničarja definirajo, da lahko zaseda delovna mesta v širšem družbenem okolju!
Sem mnenja, da je tovrstna predstavitev korak v pravo smer - knjižničarji moramo stremeti v to, da postajamo Knjižničarji 2.0. Malce me je edino zmotila predstavitev izključno "tipičnih" delovnih mest za knjižničarja. Knjižničarstvo je sicer profesija in po defaultu je knjižničar predstavnik in delavec v knjižnici. Vendar pa so znanja tista, ki knjižničarja definirajo, da lahko zaseda delovna mesta v širšem družbenem okolju!
17.2.09
Portal DiKUL - kakšno je bilo prvo leto (2008) rednega delovanja?
Po članku avtorja Mira Pušnika sodeč - zelo uspešno! Več o tem si lahko preberete na zgornji spletni povezavi, naj tu strnim nekaj zanimivih statističnih podatkov:
Št. informacijskih virov, vključenih v portal:
Št. dostopov do portala DiKUL:
Št. iskanj po informacijskih virih v portalu DiKUL:
Uporabljene openURL povezave po tipu servisa:
Za konec naj še enkrat predstavim ekipo, ki je skrbela za nemoten potek delovanja:
Št. informacijskih virov, vključenih v portal:
182 informacijskih virov (servisi e-revij, servisi e-knjig, bibliografske
zbirke ipd.)
Na Univerzi v Ljubljani je tako dostopen obsežen nabor kakovostnih
znanstvenih revij v elektronski obliki
Št. dostopov do portala DiKUL:
86340 dnevnih sej (največ v novembru - 10007)
Povprečno 236 obiskov portala dnevno
Št. iskanj po informacijskih virih v portalu DiKUL:
1238176 različnih iskanj po informacijskih virih
42226 dostopov do izvirnih uporabniških vmesnikov posameznih informacijskih virov
Najpogosteje preiskani viri (po vrstnem redu - 1.SAGE Journals Online, 2. SpringerLink, 3.IngentaConnect)
Uporabljene openURL povezave po tipu servisa:
Full text - 40939 povezav od skupaj 59731 povezav (68,54%), kar potrjuje dejstvo, da želijo uporabniki DiKUL primarne dokumente (celotna besedila)
Za konec naj še enkrat predstavim ekipo, ki je skrbela za nemoten potek delovanja:
Maja Furlan (Osrednja humanistična knjižnica, FF)
Dare Majcenovič (Centralna medicinska knjižnica, MF)
Tomaž Ulčakar (Centralna ekonomska knjižnica, EF)
mag. Simona Juvan (Centralna biotehniška knjižnica, BF)
Nataša Godec (Osrednja družboslovna knjižnica Jožeta Goričarja, FDV)
Srečko Bončina, mag. Gorazd Vodeb in Nataša Jordan (Narodna in univerzitetna knjižnica)
Maja Vihar, Tatjana Intihar, Vasja Terčič, dr. Uroš Kunaver in Miro Pušnik (Centralna tehniška knjižnica, CTK)
dr. Mojca Kotar, predsednica KRKS UL
16.2.09
Fotoreportaža - odprtje prenovljene knjižnice v novih prostorih na TŠC Kranj
Za spremembo malce drugačna tematika, kot smo jo vajeni na Biblioblogu. Dne 3.2.2009 sem se udeležil odprtja nove knjižnice v Tehniškem šolskem centru v Kranju. Stavba se nahaja na Zlatem polju (Kidričeva cesta 55), v t.i. predmestju Kranja in je pravzaprav nameščena kot del "kampusa", kot ga poznajo v tujini. Tako je umeščena med Fakulteto za organizacijske vede, Osnovno šolo Franceta Prešerna, Dijaški in študentski dom in Ekonomsko gimnazijo. TŠC Kranj ima 3 organizacijske enote: Strokovno in poklicno šolo, Strokovno gimnazijo in Višjo strokovno šolo (nastale šele z letom 2005).
V knjižnici je zaposlena knjižničarka Romana Debeljak, pomagata ji še dve osebi (profesorica in absolventka bibliotekarstva). Nekaj malega si lahko o knjižnici preberete na spletni strani TŠC Kranj (predstavitev je mimogrede katastrofalna, a ne izstopa od predstavitev večine šolskih knjižnic v Sloveniji). Par besed o sami otvoritvi. Moji subjektivni vtisi so izredno pozitivni! Dijaki so se res potrudili in naredili zelo zanimiv program, ki je na trenutke poskrbel za salve smeha (izjemno pozitivno dejstvo je to, da so program dejansko izpeljali sami študenti in da se profesorji v to niso vmešavali - sem nastrojen proti temu, da npr. ravnatelj/ica poveličuje samega/samo sebe na tovrstnih zadevah, kot se včasih zgodi!). Dogodka pa se je uvrstil tudi sam minister za šolstvo in šport dr. Igor Lukšič
(imel je simpatičen govor in tudi sicer deloval kot prijeten gospod).
Dan poprej (2.2.2009) je na obisk ministra in odprtje knjižnice opozarjala tudi tale okrožnica:
Kljub okrožnici se je dogodka udeležilo bore malo ljudi (tako na oko bi rekel slabih 100 obiskovalcev, od tega mogoče 15 zunanjih).
Takole je izgledala dvorana, v kateri je bila prireditev:
Kaj je tako posebnega na tej knjižnici? V bistvu so vse zanimive stvari tudi tiste, ki so lahko njen največji minus. Namreč, knjižnica nima dnevne svetlobe!, saj je pravzaprav umeščena v sredino stavbe. Takole izgleda njena zunanja podoba:
Druga zanimivost je ta, da je knjižnica nameščena v dveh nadstropjih. To lahko vidite na zgornji sliki. Spodnja okna privabljajo radovedneže, medtem ko le ti malicajo, saj je ta dvorana v normalnem času....jedilnica. Ja, prav ste slišali. Predstavljajte si, da ste strokovni delavec v knjižnici, medtem ko čez okno bulijo dijaki z burekom v roki (/sarkazem off). Upam da bo ravnateljica namestila tja primerne žaluzije!
Takole pa izgleda spodnji notranji prostor in okna, ki gledajo v jedilnico...
V drugem nadstropju je bila za časa otvoritve pogostitev:
(upam da je gospod minister prišel varno domov...)
V drugo nadstropje (no ja, če je spodaj pritličje, potem je to pravzaprav prvo nadstropje...) pa vodijo takšne stopnice:
Na spodnji sliki so prikazane stopnice iz vrha navzdol, medtem ko so na zgornji sliki prikazane stopnice v obratni smeri izza delovnega pulta zaposlene knjižničarke.
Se sprašujete, kje je obratovala knjižnica pred svojo novo preobleko? Hja, v idealnih nadomestnih prostorih (/sarkazem off), kot si lahko pogledate na spodnjih slikah:
Tako je - tista vrata poleg okroglega okna in glavnega vhoda, so vodila v knjižnico (hram znanja in učenosti...). Kako pa je ta nadomestni prostor izgledal znotraj? Naj vam namignem, da standardov in priporočil ni upošteval sploh (avtor dotičnega spiska je zanalašč uporabil tovrstni način oblikovanja stavka...):
Na tistem modrem stolu zgoraj na sliki je sedela knjižničarka (pol metra stran od vrat in glavnega vhoda...ah ja, pozabil povedati - prostor ni bil vedno ogrevan...). Še slika iz drugega vidnega kota:
Videz ne vara - knjižnica v tem stadiju je imela, takole čez prste kakšnih 10 kvadratnih metrov. No, novi prostori so neprimerno boljši - vsaj kar se velikosti tiče, pohvalno je to, da prostori niso veliki ravno toliko, da vanje "zbašemo" knjižnični fond, ampak so narejeni z "rezervo", kot morajo biti. Večji prostor omogoča tudi boljše počutje in občutek družabnega vzdušja. Kar poglejte si tale prijeten kotiček:
Spodnja fotografija predstavlja kotiček z računalniki (ki za spremembo niso iz istega obdobja kot dinozavri!) in nekaj miz s prijetno oblazinjenimi stoli (potrjeno s strani moje lastne zadnjice...):
Takole pa izgleda moderen dostop do knjig (ne razumem pa zakaj ni na tej "zagamani" lestvi nameščenih koleščk?!):
Še malo pogleda med policami:
Tako izgleda polica z oznako UDK 02 - knjižničarstvo:
In še slika na edino knjigo (upam da zaenkrat...):
Takole. Odpustite prosim kakovosti slikam, saj so bile narejene z klasičnim digitalnim fotoaparatom v najnižji možni resoluciji (nisem vedel ali Blogger omejuje velikost slike...)
Naj strnim svoje misli glede knjižnice:
- knjižnica ima zadosti velike prostore za svoje delovanje
- barve so za moj okus preveč žive
- oprema je na višjem nivoju
- moti pomanjkanje dnevne svetlobe in pretirana uporaba neonske svetlobe kot posledica tega
- moti dejstvo, da na spodnjih oknih ni žaluzij
- moti dejstvo, da so nekatere police postavljene tako, da luč ne sveti lepo med njimi ampak na vrh njih
- moti dejstvo, da je klima usmerjena v sam prostor in ne v steno (čuti se hlad, ko stopaš med policami)
- moti dejstvo, da je dostop možen iz dveh smeri in da v zgornjem nadstropju ni nadzorne kamere, medtem ko se knjižničarka nahaja spodaj
- knjižnica si (če bi se zavedala sama sebe...) lahko šteje v plus, da v njej dela tako prijetna in zagnana knjižničarka
Knjižnica TŠC Kranj ima pred seboj definitivno pozitivno prihodnost. Navkljub nekaj pomankljivostim, ki se jih seveda da odpraviti, gre za sodobno srednješolsko knjižnico, ki lahko svojim dijakom ponudi izredno veliko.
V imenu Biblioteam-a želimo knjižnici in seveda knjižničarki - vse naj!
V knjižnici je zaposlena knjižničarka Romana Debeljak, pomagata ji še dve osebi (profesorica in absolventka bibliotekarstva). Nekaj malega si lahko o knjižnici preberete na spletni strani TŠC Kranj (predstavitev je mimogrede katastrofalna, a ne izstopa od predstavitev večine šolskih knjižnic v Sloveniji). Par besed o sami otvoritvi. Moji subjektivni vtisi so izredno pozitivni! Dijaki so se res potrudili in naredili zelo zanimiv program, ki je na trenutke poskrbel za salve smeha (izjemno pozitivno dejstvo je to, da so program dejansko izpeljali sami študenti in da se profesorji v to niso vmešavali - sem nastrojen proti temu, da npr. ravnatelj/ica poveličuje samega/samo sebe na tovrstnih zadevah, kot se včasih zgodi!). Dogodka pa se je uvrstil tudi sam minister za šolstvo in šport dr. Igor Lukšič
(imel je simpatičen govor in tudi sicer deloval kot prijeten gospod).Dan poprej (2.2.2009) je na obisk ministra in odprtje knjižnice opozarjala tudi tale okrožnica:
Kljub okrožnici se je dogodka udeležilo bore malo ljudi (tako na oko bi rekel slabih 100 obiskovalcev, od tega mogoče 15 zunanjih).
Takole je izgledala dvorana, v kateri je bila prireditev:
Kaj je tako posebnega na tej knjižnici? V bistvu so vse zanimive stvari tudi tiste, ki so lahko njen največji minus. Namreč, knjižnica nima dnevne svetlobe!, saj je pravzaprav umeščena v sredino stavbe. Takole izgleda njena zunanja podoba:
Druga zanimivost je ta, da je knjižnica nameščena v dveh nadstropjih. To lahko vidite na zgornji sliki. Spodnja okna privabljajo radovedneže, medtem ko le ti malicajo, saj je ta dvorana v normalnem času....jedilnica. Ja, prav ste slišali. Predstavljajte si, da ste strokovni delavec v knjižnici, medtem ko čez okno bulijo dijaki z burekom v roki (/sarkazem off). Upam da bo ravnateljica namestila tja primerne žaluzije!
Takole pa izgleda spodnji notranji prostor in okna, ki gledajo v jedilnico...
V drugem nadstropju je bila za časa otvoritve pogostitev:
(upam da je gospod minister prišel varno domov...)
V drugo nadstropje (no ja, če je spodaj pritličje, potem je to pravzaprav prvo nadstropje...) pa vodijo takšne stopnice:
Na spodnji sliki so prikazane stopnice iz vrha navzdol, medtem ko so na zgornji sliki prikazane stopnice v obratni smeri izza delovnega pulta zaposlene knjižničarke.
Se sprašujete, kje je obratovala knjižnica pred svojo novo preobleko? Hja, v idealnih nadomestnih prostorih (/sarkazem off), kot si lahko pogledate na spodnjih slikah:
Tako je - tista vrata poleg okroglega okna in glavnega vhoda, so vodila v knjižnico (hram znanja in učenosti...). Kako pa je ta nadomestni prostor izgledal znotraj? Naj vam namignem, da standardov in priporočil ni upošteval sploh (avtor dotičnega spiska je zanalašč uporabil tovrstni način oblikovanja stavka...):
Na tistem modrem stolu zgoraj na sliki je sedela knjižničarka (pol metra stran od vrat in glavnega vhoda...ah ja, pozabil povedati - prostor ni bil vedno ogrevan...). Še slika iz drugega vidnega kota:
Videz ne vara - knjižnica v tem stadiju je imela, takole čez prste kakšnih 10 kvadratnih metrov. No, novi prostori so neprimerno boljši - vsaj kar se velikosti tiče, pohvalno je to, da prostori niso veliki ravno toliko, da vanje "zbašemo" knjižnični fond, ampak so narejeni z "rezervo", kot morajo biti. Večji prostor omogoča tudi boljše počutje in občutek družabnega vzdušja. Kar poglejte si tale prijeten kotiček:
Spodnja fotografija predstavlja kotiček z računalniki (ki za spremembo niso iz istega obdobja kot dinozavri!) in nekaj miz s prijetno oblazinjenimi stoli (potrjeno s strani moje lastne zadnjice...):
Takole pa izgleda moderen dostop do knjig (ne razumem pa zakaj ni na tej "zagamani" lestvi nameščenih koleščk?!):
Še malo pogleda med policami:
Tako izgleda polica z oznako UDK 02 - knjižničarstvo:
In še slika na edino knjigo (upam da zaenkrat...):
Takole. Odpustite prosim kakovosti slikam, saj so bile narejene z klasičnim digitalnim fotoaparatom v najnižji možni resoluciji (nisem vedel ali Blogger omejuje velikost slike...)
Naj strnim svoje misli glede knjižnice:
- knjižnica ima zadosti velike prostore za svoje delovanje
- barve so za moj okus preveč žive
- oprema je na višjem nivoju
- moti pomanjkanje dnevne svetlobe in pretirana uporaba neonske svetlobe kot posledica tega
- moti dejstvo, da na spodnjih oknih ni žaluzij
- moti dejstvo, da so nekatere police postavljene tako, da luč ne sveti lepo med njimi ampak na vrh njih
- moti dejstvo, da je klima usmerjena v sam prostor in ne v steno (čuti se hlad, ko stopaš med policami)
- moti dejstvo, da je dostop možen iz dveh smeri in da v zgornjem nadstropju ni nadzorne kamere, medtem ko se knjižničarka nahaja spodaj
- knjižnica si (če bi se zavedala sama sebe...) lahko šteje v plus, da v njej dela tako prijetna in zagnana knjižničarka
Knjižnica TŠC Kranj ima pred seboj definitivno pozitivno prihodnost. Navkljub nekaj pomankljivostim, ki se jih seveda da odpraviti, gre za sodobno srednješolsko knjižnico, ki lahko svojim dijakom ponudi izredno veliko.
V imenu Biblioteam-a želimo knjižnici in seveda knjižničarki - vse naj!
14.2.09
Elektronska pošta za vse tiste, ki bi bili radi na tekočem
Prvi korak k progresivnem razvoju spletnega mesta, ki ga trenutno gledate, je bil že storjen. Zakupljeni sta bili dve domeni, http://biblioblog.si in http://biblio.si, na katere se bo postavila nova platforma (definitivno s pomočjo enega izmed CMS sistemov). Biblioteam si je ustvaril tudi svoj lastni e-mail:
info@biblioblog.si
Na to elektronsko pošto pošiljajte vse, kar je v zvezi s knjižničarstvom. Zagotavljamo, da boste dobili odgovor v 12 urah (ali pa naj v nas udari strela!). Vaša vprašanja bodo skrbno pregledana in odgovorjena. V kolikor želite ostati anonimni, prosim da tako izrecno omenite.
Pošiljajte elektronsko pošto:
* če vas zanima določena situacija v zvezi s knjižničarstvom
* če bi radi opozorili na določeno tematiko
* če bi radi začeli sodelovati kot predstavnik Biblioteam-a
* če bi radi podali kritiko, pa želite da mi to storimo namesto vas
Vaš Biblioteam
info@biblioblog.si
Na to elektronsko pošto pošiljajte vse, kar je v zvezi s knjižničarstvom. Zagotavljamo, da boste dobili odgovor v 12 urah (ali pa naj v nas udari strela!). Vaša vprašanja bodo skrbno pregledana in odgovorjena. V kolikor želite ostati anonimni, prosim da tako izrecno omenite.
Pošiljajte elektronsko pošto:
* če vas zanima določena situacija v zvezi s knjižničarstvom
* če bi radi opozorili na določeno tematiko
* če bi radi začeli sodelovati kot predstavnik Biblioteam-a
* če bi radi podali kritiko, pa želite da mi to storimo namesto vas
Vaš Biblioteam
13.2.09
Mnenja o zaprtju knjižnice Cerklje na Gorenjskem - osveženo 3x
Za mnenje o zaprtju knjižnice Cerklje na Gorenjskem in o tem, ali so v tem v zvezi kaj ukrepali, predlagali kakšno rešitev, smo povprašali:
Osrednja knjižnica Kranj: Viljem Leban (direktor), vprašanje poslano 9. 2. 2009, odgovor 10. 2. 2009, nadaljnja vprašanja poslana 10.2.2009, odgovore čakamo
Občina Cerklje na Gorenjskem: Franc Čebulj (župan), vprašanje poslano 9. 2. 2009, odgovor 16. 2. 2009
Inšpektorat za kulturo in medije: Aleksander Vidmar (glavni inšpektor), vprašanje poslano 9. 2. 2009, odgovor čakamo
Zveza bibliotekarskih društev Slovenije (ZBDS): Melita Ambrožič (predsednica), vprašanje poslano 10. 2. 2009, odgovor 14. 2. 2009, nadaljnja vprašanja poslana 15.2.2009.
Društvo bibliotekarjev Gorenjske: Tatjana Šmid (predsednica), vprašanje poslano 10. 2. 2009, odgovor čakamo
Dodatek 3:
Občina Cerklje na Gorenjskem: Franc Čebulj (župan), 16. 2. 2009
Osrednja knjižnica Kranj: Viljem Leban (direktor), vprašanje poslano 9. 2. 2009, odgovor 10. 2. 2009, nadaljnja vprašanja poslana 10.2.2009, odgovore čakamo
Občina Cerklje na Gorenjskem: Franc Čebulj (župan), vprašanje poslano 9. 2. 2009, odgovor 16. 2. 2009
Inšpektorat za kulturo in medije: Aleksander Vidmar (glavni inšpektor), vprašanje poslano 9. 2. 2009, odgovor čakamo
Zveza bibliotekarskih društev Slovenije (ZBDS): Melita Ambrožič (predsednica), vprašanje poslano 10. 2. 2009, odgovor 14. 2. 2009, nadaljnja vprašanja poslana 15.2.2009.
Društvo bibliotekarjev Gorenjske: Tatjana Šmid (predsednica), vprašanje poslano 10. 2. 2009, odgovor čakamo
Center za razvoj knjižnic: Eva Kodrič-Dačič (vodja), vprašanje poslano 10. 2. 2009, odgovor 10. 2. 2009, nadaljnja vprašanja poslana 10.2.2009, odgovor 11. 2. 2009
Sekcija za splošne knjižnice pri ZBDS: Breda Podbrežnik (predsednica), vprašanje poslano 10. 2. 2009, odgovor 11. 2. 2009, nadaljnja vprašanja poslana 11.2.2009, odgovor 12. 2. 2009
Sekcija za splošne knjižnice pri ZBDS: Breda Podbrežnik (predsednica), vprašanje poslano 10. 2. 2009, odgovor 11. 2. 2009, nadaljnja vprašanja poslana 11.2.2009, odgovor 12. 2. 2009
Zveza splošnih knjižnic: Branko Goropevšek (predsednik), vprašanje poslano 12. 2. 2009, odgovor čakamo
Sindikat zaposlenih v knjižničarstvu in informacijski dejavnosti: Sabina Fras Popovič (predstavnica), vprašanje poslano 12. 2. 2009, odgovor 13. 2. 2009
Center za razvoj knjižnic: Eva Kodrič-Dačič (vodja), 10. 2. 2009
Opozoriti moramo tudi na na poslanstvo Centra:
Center za razvoj knjižnic zato spremlja delovanje in razvoj knjižnic, ki opravljajo knjižnično dejavnost kot javno službo in evidentira vse druge knjižnice, ugotavlja izpolnjevanje minimalnih pogojev za strokovno delo ter podpira, vodi in vrednoti koordiniran razvoj vseh vrst knjižnic v skladu z njihovim poslanstvom.
Osrednja knjižnica Kranj: Viljem Leban (direktor), 10. 2. 2009
Poleg tega, kar je že objavljeno na njihovi spletni strani je za Biblioblog povedal:
Zanimalo nas tudi kako so na problematiko opozarjali župana pred zaprtjem 9. 1. 2008. Odgovorov nismo prejeli.
Sekcija za splošne knjižnice pri ZBDS: Breda Podbrežnik (predsednica) je v odgovoru 11. 2. 2009 povedala, da Sekcija za splošne knjižnice nima pristojnosti, da bi kakor koli ukrepala v zvezi s poslovanjem drugih splošnih knjižnic ali posameznim knjižnicam predlagala reševanje konkretnih zadev, ki se nanašajo na poslovanje, financiranje ali vodenje. Njihove naloge se nanašajo na promocijo, strokovno rast in organizacijo izobraževanja.
Na spletni strani ZBDS, so napisani tudi poslanstvo in cilji sekcije:
Sindikat zaposlenih v knjižničarstvu in informacijski dejavnosti: Sabina Fras Popovič (predstavnica), vprašanje poslano 12. 2. 2009, odgovor 13. 2. 2009
Center za razvoj knjižnic: Eva Kodrič-Dačič (vodja), 10. 2. 2009
"V Centru za razvoj knjižnic obžalujemo, da je prišlo do zaprtja krajevne knjižnice v Cerkljah. S problemom nismo bili formalno seznanjeni, žal pa tudi nimamo pristojnosti za ukrepanje."Postavili smo tudi podvprašanje glede nalog Centra. Zanimalo nas kaj potem konkretno pomeni, da center Poleg tega svetuje knjižnicam in izdaja mnenja v zvezi s problematiko knjižnic na osnovi uveljavljenih strokovnih izhodišč in če so s tem v zvezi že izdali kakšna mnenja, ki so javno dosegljiva.
Opozoriti moramo tudi na na poslanstvo Centra:
Center za razvoj knjižnic zato spremlja delovanje in razvoj knjižnic, ki opravljajo knjižnično dejavnost kot javno službo in evidentira vse druge knjižnice, ugotavlja izpolnjevanje minimalnih pogojev za strokovno delo ter podpira, vodi in vrednoti koordiniran razvoj vseh vrst knjižnic v skladu z njihovim poslanstvom.
"Kot ste sami verjetno opazili svetovanje ni več ena izmed naših osnovnih nalog. Po Zakonu o knjižničarstvu je strokovna pomoč vsem knjižnicam s svojega območja ena izmed posebnih nalog osrednjih območnih knjižnic.Ugotavljamo, da se bo moralo popraviti objavljene naloge in poslanstvo Centra. Biblioteam se je motil, Janez se je motil, Center očitno ni odgovoren.
Glede mnenj vam moram povedati, da se večino mnenj, ki jih izdamo, nanaša na razvitost knjižnic. Izdajamo jih na osnovi podzakonskih aktov, ki jasno določajo prejemnika, to pa je ministrstvo, pristojno za konkretno knjižnico. Tudi mnenja o zadevah, ki jih na nas naslavljajo knjižnice ali njihovi ustanovitelji, pošiljamo praviloma le naslovniku. Mnenj torej ne objavljamo."
Osrednja knjižnica Kranj: Viljem Leban (direktor), 10. 2. 2009
Poleg tega, kar je že objavljeno na njihovi spletni strani je za Biblioblog povedal:
"(Župan) Na naše dopise ni odgovoril, je pa v medijih naš predlog zavrnil. Ker uradno nismo seznanjeni z njegovo odločitvijo v tem trenutku ne moremo reči, kdaj se bo ogrevanje uredilo in kdaj bo izposojevališče lahko spet normalno odprto.Nato smo ga povprašali ali so se in na kakšen način o problematiki obveščali strokovno društvo bibliotekarjev oz. Zvezo bibliotekarskih društev? So se obrnili na njihovo Sekcijo za splošne knjižnice? Ali so se morda obrnili tudi na Center za razvoj knjižnic pri NUK?
Osrednji knjižnici Kranj naj bi občina po "Pogodbi št. 1357/3-2003 o zagotavljanju knjižnične dejavnosti kot javne službe za območje občine Cerklje na Gorenjskem" zagotavljala med drugim tudi "ogrevanje ter uporabo skupnih prostorov z drugimi uporabniki zgradbe" (3.čl.)
Ministrstvo za kulturo RS smo seznanili z informacijo, ki smo jo posredovali občinskim svetnikom v Cerkljah. Vsebinsko se skoraj v celoti ujema s sporočilom za javnost, ki je objavljeno na naši spletni strani."
Zanimalo nas tudi kako so na problematiko opozarjali župana pred zaprtjem 9. 1. 2008. Odgovorov nismo prejeli.
Sekcija za splošne knjižnice pri ZBDS: Breda Podbrežnik (predsednica) je v odgovoru 11. 2. 2009 povedala, da Sekcija za splošne knjižnice nima pristojnosti, da bi kakor koli ukrepala v zvezi s poslovanjem drugih splošnih knjižnic ali posameznim knjižnicam predlagala reševanje konkretnih zadev, ki se nanašajo na poslovanje, financiranje ali vodenje. Njihove naloge se nanašajo na promocijo, strokovno rast in organizacijo izobraževanja.
Njeno mnenje je, da je ustanovitelj javnih zavodov dolžan poskrbeti za pogoje delovanja. Eden od osnovnih pogojev je varnost, kamor sodi tudi primerna temperature, ki uporabnikom omogoča udobno in zdravo okolje za dostop do knjižničnega gradiva in drugih informacijskih virov, knjižničarjem pa normalno delo za uporabnike.
Opozarja na to, da je ustanovitelj javnih zavodov občina, ki je lastnica občinske infrastrukture, kamor spadajo tudi prostori, v katerih delujejo zavodi in društva. Poleg tega je občina tista, ki naj bi bila zainteresirana za kvalitetno življenje svojih občanov, torej tudi za delovanje knjižnic. Knjižnica oziroma vodstvo je dolžno zagotoviti pogoje, ki si jih uporabniki, zaposleni in predvsem kultura zaslužijo.
Včasih je po njeno očitno potrebno poseči po radikalnih posegih, da se tudi ustanovitelji zavedo, kaj je njihova dolžnost. Knjižnica ne more pristati na delovanje v vsakršnih pogojih. Uporabniki, knjižnice in kultura so vredni dostojnih pogojev za delovanje. Ga. Podbrežnik meni, da je včasih res treba zaostriti situacijo, ne pa pristati na ignoranco lokalne oblasti.
Na spletni strani ZBDS, so napisani tudi poslanstvo in cilji sekcije:
- promovira dejavnost splošnih knjižnic in širi zavest o pomenu knjižnične dejavnosti v sodobni slovenski družbi,
- pospešuje strokovni razvoj splošnih knjižnic ter povezuje knjižničarje v nacionalnem in mednarodnem okolju,
- skrbi za ugled bibliotekarske stroke in knjižničarjev
- organizira odmevne promocijske akcije in obvešča javnost o dejavnosti knjižnic,
- organizira izobraževanja in spodbuja izmenjavo dobre prakse,
- spodbuja razvoj storitev za uporabnike s posebnimi potrebami,
- vzpostavlja sodelovanje in partnerstva med knjižničarji in z različnimi organizacijami v lokalnih skupnostih,
- informira knjižničarje in spodbuja njihovo medsebojno komunikacijo
V odgovoru dne 11. 2. 2009 nas je ga. Breda Podbrežnik najprej napotila na Zvezo splošnih knjižnic. Napisala nam je, da Sekcija brez soglasja Melite Ambrožič, predsednice ZBDS ne more dajati takšnih javnih mnenj, ki presojajo pravni vidik ali vidik poslovne plati delovanja knjižnic ali občin. (Čeprav nas je zanimalo le njeno strokovno mnenje o zaprtju.) Če bi jih kranjska knjižnica prosila za mnenje (očitno jih ni), bi ga izvršni odbor oblikoval s soglasjem dr. Ambrožičeve. Nihče od naštetih pa po njeno nima pristojnosti, da se kakor koli odloča o zadevi, ki je stvar izvajanja ustanoviteljskih pravic in odnosa občine do knjižnične dejavnosti.
Nadalje meni, da ni mogoče, da bi lahko obveščali javnost o tem, kaj se v vsaki knjižnici dogaja in da bi vzpostavljali partnerstva v vsakem lokalnem okolju z mnogimi organizacijami, ker bi s tem presegali njihove pristojnosti.
Sicer nas je napotila na g. župana Cerkelj na Gorenjskem, sama pa razume potezo kranjske knjižnice, saj mora ta opozoriti ustanovitelja, da vsakršen prostor ni dovolj dober za knjižnico. Njeno osebno mnenje je, da se mora tudi lokalna skupnost prizadevati, da imajo ljudje tisto, kar jim po zakonu pripada.
Biblioteam se je motil, Janez se je motil, tudi Sekcija očitno ni odgovorna.
Sam pa sem ostal brez besed... kako lahko katerikoli knjižničar pristane na to, da je izsiljevanje z zaprtjem knjižnic očitno povsem razumljiva praksa?! Kako se lahko strokovnjak tako izogiba strokovni presoji problematike? Strokovna društva in sekcije ne podajajo strokovnih rešitev ampak imajo pokrite oči, ušesa in usta.
Sam pa sem ostal brez besed... kako lahko katerikoli knjižničar pristane na to, da je izsiljevanje z zaprtjem knjižnic očitno povsem razumljiva praksa?! Kako se lahko strokovnjak tako izogiba strokovni presoji problematike? Strokovna društva in sekcije ne podajajo strokovnih rešitev ampak imajo pokrite oči, ušesa in usta.
Ugotavljanje, kje lahko dobi knjižnica strokovno svetovanje o problemih, ki se pojavljajo ob delu, je očitno pravo detektivsko delo. Upam, da bo Biblioteamu uspelo napisati postopek, kaj mora storiti knjižnica, ko naleti na težave.
Nacionalni svet za knjižnično dejavnost se bo z omenjeno problematiko nedvomno seznanil na prihodnji seji sveta, ki bo po vsej verjetnosti prvi teden marca. Nacionalni svet za knjižnično dejavnost, ki je strokovno posvetovalno telo za področje knjižnične dejavnosti in opravlja naloge, določene z Zakonom o knjižničarstvu in s sklepom Vlade Republike Slovenije o ustanovitvi Sveta, deluje in odloča na sejah. Glede na določbe poslovnika predsednik skliče sejo po potrebi oziroma takrat, ko je zagotovljena sklepčnost. Za prihodnjo sejo svet še ni prejel predlogov za obravnavo. Biblioteam je dal pobudo, da se tudi Nacionalni svet za knjižnično dejavnost seznani s problematiko Knjižnica Cerklje na Gorenjskem - enote Osrednje knjižnice Kranj.
Dodatek 2:
ZBDS: Melita Ambrožič (predsednica), 14. 2. 2009
Dodatek 1:
Predstavnica Sindikata zaposlenih v knjižničarstvu in informacijski dejavnosti ga. Sabina Fras Popovič te novice ne pozna.
Dodatek 2:
ZBDS: Melita Ambrožič (predsednica), 14. 2. 2009
"O zaprtju knjižnice nisem bila seznanjena in ga v tem trenutku težko komentiram, ker ne poznam ustanoviteljskih razmerij med matično knjižnico in za financiranje pristojno občino. Je pa dejstvo, da imajo mnoge knjižnice težave pri zagotavljanju sredstev za njihovo dejavnost (vzroki so različni kot so različni tudi financerji dejavnosti), in glede na načrtovano omejevanje porabe sredstev za javni sektor bodo verjetno t. i. javne službe kmalu še v slabšem položaju (podobnim dogajanjem smo priča tudi v drugih državah).
Zaprtje katerekoli knjižnice zato prav gotovo ni posledica tega, da bi zaposleni poskušali izbrati "najlažjo pot" za razrešitev določene problematike.
Anketa, ki jo vidim na Biblioblogu bi se pa morala pojaviti na kakšni spletni strani, ki jo obiskujejo predvsem tisti, ki naj bi knjižnice uporabljali (v primeru Cerkelj npr. Gorenjski glas ipd.). Zakaj? Da iz knjižničarskih krogov razmišljanje o problematiki prenesemo v okolje, ki bi moralo biti zainteresirano, da prebivalci berejo, so informirani, se v knjižnicah družijo...
ZBDS je neprofesionalna organizacija, brez zaposlenih, tudi brez strokovne službe, ki bi lahko sproti spremljala dogajanja in hitro reagirala nanja - člani organov pač delamo zanjo v svojem prostem času (ki ga je pa žal vedno manj) in ob številnih drugih obveznostih."
Dodatek 3:
Občina Cerklje na Gorenjskem: Franc Čebulj (župan), 16. 2. 2009
"Izposojevališče Osrednje knjižnice Kranj se v Cerkljah nahaja v prostorih osnovne šole Davorina Jenka. Odprto je že več kot deset let. V vsem tem obdobju je Občina Cerklje le v februarju 2006 prejela en dopis, da je temperatura v prostorih nizka, nato občina o kakršnihkoli težavah ni bila informirana.Biblioteam se bo z veseljem odzval povabilu na sodelovanje.
Zato je bilo toliko bolj neprijetno presenečenje enostranska odločitev ravnatelja Osrednje knjižnice Kranj, da se izposojevališče 8. januarja zapre in ostane do nadaljnega zaprto. Naslednji dan, to je 9. januarja, je ravnatelj napisal še obvestilo o zaprtju in ga naslovil na župana Občine Cerklje.
Z žalostjo ugotavljamo, da bi se zadeva zagotovo lahko rešila z dogovorom med občino, knjižnico in šolo, saj bi zaposleni v šoli (hišnik) ali zaposleni v občinski upravi (skrbnik za športno dvorano) lahko eno uro pred začetkom poslovanja izposojevališča poskrbel za vklop ogrevalne naprave in s tem zagotovil primerno temperaturo v prostorih v času, ko se v njih nahajajo zaposleni v knjižnici in obiskovalci oz. uporabniki knjižnice, če bi nas o tem kdo predhodno obvestil.
Popolnoma nerazumljiva se nam zdi odločitev ravnatelja Osrednje knjižnice Kranj, da najprej zapre izposojevališče, nato o tem obvesti občino in šele nato naroči izdelavo strokovnega mnenja in predračuna za ureditev ogrevanja, s katerim nato seznani občino.
Kot župan Občine Cerklje na Gorenjskem si vseskozi prizadevam tako za gospodarski kot za kulturni razvoj občine, zato je bilo v zadnjih nekaj letih veliko storjenega prav na zagotovitvi boljših pogojev za delovanje kulturnih društev in ustanov. Največji pridobitvi sta zagotovo odprtje Kulturnega hrama Ignacija Borštnika - dvorane z več kot 400 sedeži in pripadajočimi prostori v letu 2007 ter pričetek rekonstrukcije in spremembe namembnosti Petrovčeve domačije, zaščitenega kulturnega spomenika, v katerih bodo tudi novi prostori knjižnice v Cerkljah. Izgradnja, ki je sofinanciranja s sredstvi EU, se je začela leta 2007 bo zaključena v septembru letošnjega leta, tako da bo že jeseni knjižnica poslovala v povsem novih in bistveno večjih prostorih. S tem bomo nastalo situacijo rešili v zadovoljstvo zaposlenih in obiskovalcev oz. uporabnikov knjižnice.
Sedaj pa upamo, da se v sedanjih prostorih izposojevališče čimprej odpre - vedno smo pripravljeni na dialog, da za teh mesecev delovanja v obstoječih prostorih najdemo rešitev, ki ne bo zahtevala dodatnih finančnih vlaganj, bo pa omogočila poslovanje izposojevališča. Vas pa - kot skupino mladih in aktivnih ljudi - vabim, da nas obiščete v Cerkljah, si ogledate novi objekt in sodelujete pri dokončanju investicije, to je predvsem pri opremi prostorov, izrazite svoja strokovna stališča in tako nam pomagate ustvariti aktivno politiko in spremembo na boljše. "
Original dopisa hranimo v uredništvu Bibliobloga.
11.2.09
Anketa - "Knjižničarske novice so se podražile"
Čas leti in rezultati ankete so tu:
So ena redkih publikacij v slovenskem prostoru, ki obravnava predvsem knjižničarsko tematiko. Omenil bi še vsaj Šolsko knjižnico in pa Knjižnico. Kaj nas je predvsem zmotilo? To, da če želijo Knjižničarske novice ostati le "novice", bodo morale spremeniti koncept poslovanja. Plačevati namreč vsoto, kot jo zahtevajo, je naravnost abnormalno. Novice v smislu novic, so v današnjem času v domeni t.i. "odprtega dostopa". Za njih se ne plačuje, a znajo biti vseeno zelo kvalitetne (lahko vključujejo tudi recenzije!). Če pa želijo Knjižničarske novice stati ob boku Knjižnici kot trenutno edini relevantni reviji v našem prostoru, potem pa jim želim vso srečo in predvsem veliko uspeha, saj bomo tako knjižničarji imeli vsaj 2 kvalitetni reviji. (Glede na to, da nastajata obe publikaciji v isti hiši, pa je to malo verjetno.)
Cenik naročnine Knjižnice:
Ne poznam tega čtiva. 0 (0%)Anketa je bila seveda zastavljena na provokativen način in takšni so tudi rezultati. Knjižničarske novice so nadaljevanje Obvestil Republiške matične službe - Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani iz leta 1991. Obvestila so začela izhajati leta 1968, Knjižničarske novice kot takšne pa imajo tradicijo dobrih 15 let izhajanja.
Sem goreč privrženec in bom plačal/a vsako ceno. 0 (0%)
Propagandnega gradiva ne berem. 1 (12%)
Zadostuje mi ogled brezplačnih številk. 3 (37%)
Ta pofl še za wc papir ni dober. 4 (50%)
So ena redkih publikacij v slovenskem prostoru, ki obravnava predvsem knjižničarsko tematiko. Omenil bi še vsaj Šolsko knjižnico in pa Knjižnico. Kaj nas je predvsem zmotilo? To, da če želijo Knjižničarske novice ostati le "novice", bodo morale spremeniti koncept poslovanja. Plačevati namreč vsoto, kot jo zahtevajo, je naravnost abnormalno. Novice v smislu novic, so v današnjem času v domeni t.i. "odprtega dostopa". Za njih se ne plačuje, a znajo biti vseeno zelo kvalitetne (lahko vključujejo tudi recenzije!). Če pa želijo Knjižničarske novice stati ob boku Knjižnici kot trenutno edini relevantni reviji v našem prostoru, potem pa jim želim vso srečo in predvsem veliko uspeha, saj bomo tako knjižničarji imeli vsaj 2 kvalitetni reviji. (Glede na to, da nastajata obe publikaciji v isti hiši, pa je to malo verjetno.)
Cenik naročnine Knjižnice:
9,20 EUR za individualne naročnike, člane bibliotekarskih društevCenik naročnine Knjižničarskih novic:
32,60 EUR za individualne naročnike, nečlane
7,00 EUR za upokojence in študente
35,50 EUR za institucije
68 EUR za naročnike iz tujine
50,00 EUR za tiskano obliko + 1 brezplačen dostop do elektronske oblikeUpam da se vidi v čem je srž problema. Upam si celo trditi, da ima naš skromen blog precej večji domet obiskanosti (branja) kot Knjižničarske novice. Razen če mi kdo ne dokaže nasprotno.
30,00 EUR za dostop do elektronske oblike
15,00 EUR vsak dodaten dostop do elektronske oblike
10.2.09
Pravilnik o imenovanju v strokovne nazive v knjižnični dejavnosti
Objavljen je bil v Uradnem listu RS št.9/2009. Pravilnik je lepo razdelan in pregleden.
Pogoji za imenovanje v naziv so preprosti (če se temu lahko tako reče):
Pogoji za imenovanje v naziv so preprosti (če se temu lahko tako reče):
- primerna izobrazba
- opravljen bibliotekarski izpit
- delovne izkušnje na področju knjižnične dejavnosti
- opravljanje strokovnega dela
- strokovna usposobljenost za opravljanje strokovnega dela
Zanimiva pa so predvsem Merila za ocenjevanje strokovne usposobljenosti, v katerih vam piše, koliko točk boste dobili za določeno opravljeno zadevo.
Želimo vam čimveč napredovanj!
9.2.09
Knjižnica v Cerkljah na Gorenjskem je zaprta!
Neverjetno, a zgodovina se ponavlja!
Na spletni strani Osrednje knjižnice Kranj lahko preberemo, da je "izposojevališče" (knjižnica) na Gorenjskem od 8. januarja 2009 do nadaljnega zaprto zaradi težav z ogrevanjem.
Izposojevališče Cerklje se nahaja v prizidku stavbe Osnovne šole Davorina Jenka v Cerkljah. Knjižnica je bila ustanovljena leta 1999. Bila je odprta 5 dni v tednu po 4 ure, skupno 20 ur. Knjižnična zbirka je v decembru 2007 obsegala 12.082 enot gradiva, od tega 425 neknjižnega gradiva in 60 enot v tujem jeziku.
No tokrat na Biblioblogu nismo prvi, blog Ponikipo-vanje je že povzel odgovor direktorja knjižnice, novica je bila tudi na Radiu Kranj, v Gorenjskem Glasu in v Dnevniku.
Povsem sem razočaran in obupan nad knjižničarsko stroko, ki spet ne da nobenega glasu. Ogorčen sem (spet!) nad ravnanjem in delovanjem knjižnice in seveda tudi občine ter ministrstva. Pred časom sem objavljal serijo člankov o sramotnem zaprtju knjižnice Cerkno. Pa ni očitno nobenega izučilo. Zakon o knjižničarstvu ter etični kodeks knjižničarjev se lahko nemoteno krši. Nekateri pač raje gledajo stran.
Ali to res nobenega v stroki ne moti? Prosim, da se mi (spet) pridružite v protestu proti takšnemu stanju v Sloveniji!
Na spletni strani Osrednje knjižnice Kranj lahko preberemo, da je "izposojevališče" (knjižnica) na Gorenjskem od 8. januarja 2009 do nadaljnega zaprto zaradi težav z ogrevanjem.
Izposojevališče Cerklje se nahaja v prizidku stavbe Osnovne šole Davorina Jenka v Cerkljah. Knjižnica je bila ustanovljena leta 1999. Bila je odprta 5 dni v tednu po 4 ure, skupno 20 ur. Knjižnična zbirka je v decembru 2007 obsegala 12.082 enot gradiva, od tega 425 neknjižnega gradiva in 60 enot v tujem jeziku.
No tokrat na Biblioblogu nismo prvi, blog Ponikipo-vanje je že povzel odgovor direktorja knjižnice, novica je bila tudi na Radiu Kranj, v Gorenjskem Glasu in v Dnevniku.
Povsem sem razočaran in obupan nad knjižničarsko stroko, ki spet ne da nobenega glasu. Ogorčen sem (spet!) nad ravnanjem in delovanjem knjižnice in seveda tudi občine ter ministrstva. Pred časom sem objavljal serijo člankov o sramotnem zaprtju knjižnice Cerkno. Pa ni očitno nobenega izučilo. Zakon o knjižničarstvu ter etični kodeks knjižničarjev se lahko nemoteno krši. Nekateri pač raje gledajo stran.
Ali to res nobenega v stroki ne moti? Prosim, da se mi (spet) pridružite v protestu proti takšnemu stanju v Sloveniji!
LibWorld - Slovenija
Christian Hauschke iz LibWorld me je povabil, da opišem knjižničarsko blogersko sceno v Sloveniji. Libworld je serija objav v kateri gostje opišejo knjižničarske bloge v njihovi državi. Prvi članek so objavili na svetovni dan knjige in avtorskih pravic 23. 4. 2007.
Kratka zgodovina slovenskih knjižničarskih blogov
Bloger sem že od leta 2004. V času študija sem sem začel pisati blog o študiju na BINK.
Idejo za Biblioblog sem dobil, ko sem diplomiral. Dobil sem službo, ki nima neposredne povezave s knjižnicami, ampak sem vseeno želel ostati v knjižničarski sferi. Zato sem v aprilu 2007 začel pisati blog namenjen knjižničarjem. K sodelovanju sem povabil nekaj kolegov iz fakultete.
Kmalu za tem se je pojavilo več blogov knjižnic. Prvi je bil Dlib. Zanimivo ampak blog nima RSS. Sledili so DikUL in spletni dnevnik Revije Knjižnica. Knjižnica Mirana Jarca ima tudi svoj blog, pravtako CTK in Osrednja knjižnica Celje. Omeniti je treba tudi LiLoLe, ki ni neposredno povezan s knjižnicami ampak je namenjen vseživljenskem učenju.
Predstavitev blogov
Blogi knjižnic večinoma naštevajo novosti v knjižnici, le Dlib objavlja bolj osebna razmišljanja urednikov digitalne knjižnice. Knjižnica Mirana Jarca na svojem blogu objavlja veliko zanimivih objav, tudi o knjižničarstvu in kulturi na splošno. Na blogu Osrednje knjižnice Celje si lahko ogledamo utrinke s prireditev, namige za branje in še marsikaj. Spletni dnevnik Revije Knjižnica predstavlja nove članke in vzpodbuja debato.
Biblioblog se je sprva osredotočal predvsem na osebna razmišljanja in aktualne razmere v knjižničarstvu. Veliko prispevkov je obravnavalo problematiko zaprtja splošne knjižnice v Cerknem. Objavljamo strokovna mnenja, interese in komentarje vseh, ki so zainteresirani za razvoj knjižnic in knjižničarstva, informiramo knjižničarje in javnost o zadevah skupnega interesa, poudarjamo pomen najviše možne stopnje profesionalizma, strokovnih standardov in normativov, etičnega kodeksa slovenskih knjižničarjev ter manifesta o razvoju slovenskih knjižnic in knjižničarstva, v stroki in družbi. Raziskujemo položaj in razvoj vseh tipov knjižnic in drugih informacijskih centrov, vzpodbujamo razpravo o razvojnih problematikah knjižničarstva, podpiramo svoboden pretok informacij ter prost in enakopraven dostop do informacij ter soustvarjamo pozitivno podobo knjižničarjev.
Vizija Bibliobloga pa je, da želimo oblikovati najbolj obiskan blog, kjer se bodo zbirala strokovna mnenja ter komentarji vseh, ki so zainteresirani za razvoj knjižničarstva v Sloveniji in svetu. Pospešeno se dela na ustvarjanju novega spletnega mesta, ki bo še razširil formo bloga in omogočil tudi druge storitve.
Prihodnost
Upam, da se bo čimveč knjižnic odločilo za pisanje bloga. Večina slovenskih knjižnic ima spletne strani, vendar se za pisanje blogov v večini primerov še ne odločajo. Bolj zanimivo je spremljanje prisotnosti knjižničarjev na Facebook-u. Trenutno je možno najti Centralno medicinsko knjižnico in Dlib, CTK in NUK pa sta zastopana s skupinami, ki so jih odprli uporabniki.
V luči optimizacije in racionalizacije dela knjižničarjev (ki je seveda neizogibna), je splet 2.0 idealno orodje tako za stik z uporabniki kot za iskanje novih uporabnikov. Knjižnice v Sloveniji večinoma še niso osvojile niti spleta 1.0. Sedaj pa moramo iskati uporabnike tam, kjer so - na spletu 2.0.
Google je seveda priložnost, toda v slovenski knjižnicah ga bomo lahko začeli uporabljati v polnem obsegu le, če bodo vsi knjižničarji sposobni delati v tem okolju. Izobrazbena struktura zaposlenih v knjižnicah je žal še vedno velik problem.
Katalog je le del knjižničarske dejavnosti, ki lahko pridobi s spletom 2.0. Bistvo je v umetnosti učinkovitega komuniciranja/raziskovanja, ki je vpleta v večino človeških dejavnosti in kjer lahko vodilno vlogo prevzamejo knjižničarji.
Ali sploh še potrebujemo knjižničarje je potrebno gledati v luči tega, kaj lahko ponujamo. Spreminjajo se osnove o tem, kaj sploh je znanje in kaj lahko z njim delamo. Splet 2.0 prinaša napredek predvsem pri gradnji spletnih raziskovalnih "družb". Če bomo z veseljem in dovolj hitro sprejeli to, kar nam ponuja splet 2.0, potem se nam ni treba bati za svetlo prihodnost.
Kratka zgodovina slovenskih knjižničarskih blogov
Bloger sem že od leta 2004. V času študija sem sem začel pisati blog o študiju na BINK.
Idejo za Biblioblog sem dobil, ko sem diplomiral. Dobil sem službo, ki nima neposredne povezave s knjižnicami, ampak sem vseeno želel ostati v knjižničarski sferi. Zato sem v aprilu 2007 začel pisati blog namenjen knjižničarjem. K sodelovanju sem povabil nekaj kolegov iz fakultete.
Kmalu za tem se je pojavilo več blogov knjižnic. Prvi je bil Dlib. Zanimivo ampak blog nima RSS. Sledili so DikUL in spletni dnevnik Revije Knjižnica. Knjižnica Mirana Jarca ima tudi svoj blog, pravtako CTK in Osrednja knjižnica Celje. Omeniti je treba tudi LiLoLe, ki ni neposredno povezan s knjižnicami ampak je namenjen vseživljenskem učenju.
Predstavitev blogov
Blogi knjižnic večinoma naštevajo novosti v knjižnici, le Dlib objavlja bolj osebna razmišljanja urednikov digitalne knjižnice. Knjižnica Mirana Jarca na svojem blogu objavlja veliko zanimivih objav, tudi o knjižničarstvu in kulturi na splošno. Na blogu Osrednje knjižnice Celje si lahko ogledamo utrinke s prireditev, namige za branje in še marsikaj. Spletni dnevnik Revije Knjižnica predstavlja nove članke in vzpodbuja debato.
Biblioblog se je sprva osredotočal predvsem na osebna razmišljanja in aktualne razmere v knjižničarstvu. Veliko prispevkov je obravnavalo problematiko zaprtja splošne knjižnice v Cerknem. Objavljamo strokovna mnenja, interese in komentarje vseh, ki so zainteresirani za razvoj knjižnic in knjižničarstva, informiramo knjižničarje in javnost o zadevah skupnega interesa, poudarjamo pomen najviše možne stopnje profesionalizma, strokovnih standardov in normativov, etičnega kodeksa slovenskih knjižničarjev ter manifesta o razvoju slovenskih knjižnic in knjižničarstva, v stroki in družbi. Raziskujemo položaj in razvoj vseh tipov knjižnic in drugih informacijskih centrov, vzpodbujamo razpravo o razvojnih problematikah knjižničarstva, podpiramo svoboden pretok informacij ter prost in enakopraven dostop do informacij ter soustvarjamo pozitivno podobo knjižničarjev.
Vizija Bibliobloga pa je, da želimo oblikovati najbolj obiskan blog, kjer se bodo zbirala strokovna mnenja ter komentarji vseh, ki so zainteresirani za razvoj knjižničarstva v Sloveniji in svetu. Pospešeno se dela na ustvarjanju novega spletnega mesta, ki bo še razširil formo bloga in omogočil tudi druge storitve.
Prihodnost
Upam, da se bo čimveč knjižnic odločilo za pisanje bloga. Večina slovenskih knjižnic ima spletne strani, vendar se za pisanje blogov v večini primerov še ne odločajo. Bolj zanimivo je spremljanje prisotnosti knjižničarjev na Facebook-u. Trenutno je možno najti Centralno medicinsko knjižnico in Dlib, CTK in NUK pa sta zastopana s skupinami, ki so jih odprli uporabniki.
V luči optimizacije in racionalizacije dela knjižničarjev (ki je seveda neizogibna), je splet 2.0 idealno orodje tako za stik z uporabniki kot za iskanje novih uporabnikov. Knjižnice v Sloveniji večinoma še niso osvojile niti spleta 1.0. Sedaj pa moramo iskati uporabnike tam, kjer so - na spletu 2.0.
Google je seveda priložnost, toda v slovenski knjižnicah ga bomo lahko začeli uporabljati v polnem obsegu le, če bodo vsi knjižničarji sposobni delati v tem okolju. Izobrazbena struktura zaposlenih v knjižnicah je žal še vedno velik problem.
Katalog je le del knjižničarske dejavnosti, ki lahko pridobi s spletom 2.0. Bistvo je v umetnosti učinkovitega komuniciranja/raziskovanja, ki je vpleta v večino človeških dejavnosti in kjer lahko vodilno vlogo prevzamejo knjižničarji.
Ali sploh še potrebujemo knjižničarje je potrebno gledati v luči tega, kaj lahko ponujamo. Spreminjajo se osnove o tem, kaj sploh je znanje in kaj lahko z njim delamo. Splet 2.0 prinaša napredek predvsem pri gradnji spletnih raziskovalnih "družb". Če bomo z veseljem in dovolj hitro sprejeli to, kar nam ponuja splet 2.0, potem se nam ni treba bati za svetlo prihodnost.
5.2.09
Naša mlada doktorantka postala opažena
Govora je seveda o eni redkih oseb mlajše generacije, ki se je odločila za podiplomski študij na recimo tako "najvišjem nivoju" - doktorskem študiju. Gre za kolegico Tanjo Merčun (mlade raziskovalke na Oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo), ki raziskuje pod mentorstvom dr.Maje Žumer. O Tanji piše IFLA v prispevku o knjižničarjih nove generacije.
Tanjina področja obsegajo predvsem:
Tanjina področja obsegajo predvsem:
- Online katalogi
- FZBZ
- Splet 2.0
- Vizualizacija in uporabniški vmesniki
Tanji seveda želimo veliko akademskih uspehov!
Izobraževanja namenjena knjižničarjem
Vseživljensko izobraževanje je bistveno za obnavljanje sposobnosti in spretnosti, ki so potrebna za pomoč uporabnikom v informacijski dobi. Knjižničarji morajo neprestano širiti znanje. Le tako lahko uspešno sledijo nenehnim spremembam.
V NUK lahko zaposlenim v knjižničarstvu, kot permanentno izobraževanje, ponudijo le sedem enodnevnih tečajev, ki trajajo 7-8 ur (ostali so krajši). Naslovi so:
5. Inventarizacija knjižničnega gradiva
7. Digitalizacija v knjižnicah - izgradnja digitalnih zbirk
11. Učinkovito referenčno delo v sodobni knjižnici
12. Google in knjižnice: uporaba spletnih iskalnikov pri informacijskem delu v knjižnici
13. Splet 2.0 in knjižnice
14. Elektronski časopisi, elektronske knjige in knjižnice
16. Komuniciranje z uporabniki
Pet se jih ukvarja z vlogo knjižničarja v elektronskem okolju. Teme pa so res zelo obsežne.
Se jih je kdo od bralcev Bibliobloga udeležil? Ste dobili prava znanja? Bi jih priporočili ostalim? Ali vas moti, da so predavanja samo v Ljubljani? So termini ustrezni?
Oddelek za bibliotekarstvo na Filozofski fakulteti ima tečaje, ki pa so tudi že del dodiplomskega študijskega programa bibliotekarstvo in informatika.
IZUM ima tečaje organizirane le za usposabljanje za delo v sistemu COBISS in za pridobitev licenc za vzajemno katalogizacijo.
ZBDS ima na svojih straneh samo povezave. Med povenjimi povezave na tri zasebna podjetje, ki izvajajo tečaje. Zanimiva reklama. Sicer društva organizirajo posvetovanja in tudi kakšne ekskurzije, vendar ponovno opažam, da ZBDS ne sledi svojemu manifestu, citiram:
"Izobraževanje, strokovno spopolnjevanje in raziskovanje
...
Formalno in neformalno izobraževanje ter strokovno spopolnjevanje knjižničarjev bo organizirano tako, da bo spodbujalo znanstvenoraziskovalno delo, sledilo novim znanstvenim in strokovnim spoznanjem, spreminjajoči se vlogi knjižnic v družbi in potrebam po novih znanjih. Zato si bo knjižničarska stroka prizadevala za:
UNC šola za informacijsko in knjižničarsko znanost iz University of North Carolina at Chapel Hill organizira tečaje, kjer lahko dva tedna raziskujemo oxfordske knjižnice.
Prav tako ima tudi CILIP seznam tečajev po mesecih.
Kaj ostane knjižničarju, ki pozna osnove dela v elektronskem okolju in ne dela s sistemom COBISS? Kaj bi zaposleni v knjižnicah želeli videti pri izbiri tečajev? Bi vas zanimal večtedenski spletni tečaj praktične uporabe novih spletnih storitev? Biblioteam razmišlja o organiziranju prvega slovenskega tečaja za knjižničarje o blogih, facebooku, youtube-u in ostalih "novotarijah".
V NUK lahko zaposlenim v knjižničarstvu, kot permanentno izobraževanje, ponudijo le sedem enodnevnih tečajev, ki trajajo 7-8 ur (ostali so krajši). Naslovi so:
5. Inventarizacija knjižničnega gradiva
7. Digitalizacija v knjižnicah - izgradnja digitalnih zbirk
11. Učinkovito referenčno delo v sodobni knjižnici
12. Google in knjižnice: uporaba spletnih iskalnikov pri informacijskem delu v knjižnici
13. Splet 2.0 in knjižnice
14. Elektronski časopisi, elektronske knjige in knjižnice
16. Komuniciranje z uporabniki
Pet se jih ukvarja z vlogo knjižničarja v elektronskem okolju. Teme pa so res zelo obsežne.
Se jih je kdo od bralcev Bibliobloga udeležil? Ste dobili prava znanja? Bi jih priporočili ostalim? Ali vas moti, da so predavanja samo v Ljubljani? So termini ustrezni?
Oddelek za bibliotekarstvo na Filozofski fakulteti ima tečaje, ki pa so tudi že del dodiplomskega študijskega programa bibliotekarstvo in informatika.
IZUM ima tečaje organizirane le za usposabljanje za delo v sistemu COBISS in za pridobitev licenc za vzajemno katalogizacijo.
ZBDS ima na svojih straneh samo povezave. Med povenjimi povezave na tri zasebna podjetje, ki izvajajo tečaje. Zanimiva reklama. Sicer društva organizirajo posvetovanja in tudi kakšne ekskurzije, vendar ponovno opažam, da ZBDS ne sledi svojemu manifestu, citiram:
"Izobraževanje, strokovno spopolnjevanje in raziskovanje
...
Formalno in neformalno izobraževanje ter strokovno spopolnjevanje knjižničarjev bo organizirano tako, da bo spodbujalo znanstvenoraziskovalno delo, sledilo novim znanstvenim in strokovnim spoznanjem, spreminjajoči se vlogi knjižnic v družbi in potrebam po novih znanjih. Zato si bo knjižničarska stroka prizadevala za:
- razvoj takšnega sistema formalnega in neformalnega izobraževanja in strokovnega spopolnjevanja knjižničarjev, ki bo upošteval sodobne mednarodne smernice stroke in potrebe svojega okolja; usklajen bo s potrebami stroke ter vzpodbujal znanstvenoraziskovalno delo;
- vzpodbujanje permanentnega izobraževanja knjižničarjev in njegovo ustrezno vrednotenje pri kariernem razvoju zaposlenih v knjižnicah;
..."
UNC šola za informacijsko in knjižničarsko znanost iz University of North Carolina at Chapel Hill organizira tečaje, kjer lahko dva tedna raziskujemo oxfordske knjižnice.
Prav tako ima tudi CILIP seznam tečajev po mesecih.
Kaj ostane knjižničarju, ki pozna osnove dela v elektronskem okolju in ne dela s sistemom COBISS? Kaj bi zaposleni v knjižnicah želeli videti pri izbiri tečajev? Bi vas zanimal večtedenski spletni tečaj praktične uporabe novih spletnih storitev? Biblioteam razmišlja o organiziranju prvega slovenskega tečaja za knjižničarje o blogih, facebooku, youtube-u in ostalih "novotarijah".
4.2.09
Biblioblog na pravi domeni biblioblog.si
Biblioblog se razvija v resno okolje za razpravo o knjižničarski problematiki. Pohvalimo se lahko s pravo domeno biblioblog.si. Upamo, da si jo boste lažje zapomnili. Hkrati pa lahko razkrijem, da člani bibliobloga pospešeno delamo na ustvarjanju novega spletnega mesta, ki bo še razširil formo bloga in omogočil tudi druge storitve. Upamo, da ga bomo lahko v novi obliki predstavili ob drugi obletnici bloga v aprilu 2009.
Anketa - "Zaposlen/a sem v knjižnici in zaslužim" (neto znesek)
Teden je naokoli. Naše bralce smo povprašali o zaslužku, ki si ga pridelajo s trdnim delom. Rezultati naše ankete so naslednji:
Manj kot 800€ 0 (0%)
800€-900€ 1 (10%)
900€-1000€ 1 (10%)
1000€-1100€ 2 (20%)
1100€-1200€ 2 (20%)
1200€-1300€ 3 (30%)
1300€-1400€ 0 (0%)
več kot 1400€ 1 (10%)
Vzorec (n) je 10 odgovorov, ki so prijetno razpršeni po lestvici. Veseli me, da manj kot 800€ ne zasluži nihče, obenem pa me žalosti, da ni bilo več odgovorov v zgornjem rangu lestvice. Knjižničarstvo je profesija in znanost. Kot takšna si zasluži strokovnjake na svojih področjih, ki bodo za svoj doprinos tudi ustrezno poplačani.
Do prihodnjič.
Tilen
3.2.09
JAK - Javna agencija za knjigo Republike Slovenije
Na 1499 strani revije Sodobnost (november-december 2008) je zapisano:
Na spletni strani JAK:
JAK bo svoja prizadevanja usmeril predvsem v:
Verjetno se bo že kmalu izkazalo, da je najpomembnejši kulturni dogodek leta
2008 bila ustanovitev Agencije za knjigo.
Na spletni strani JAK:
Agencija je uradno začela delovati decembra 2008, v tem tednu pa je dobila tudi
prvega direktorja, gospoda Slavka Pregla, ki bo agencijo vodil naslednjih pet
let. Z ustanovitvijo agencije so bile uresničene dolgoletne želje slovenskih
literarnih ustvarjalcev, založnikov in drugih po oblikovanju avtonomnega telesa,
ki bi v celoti pokrival področje knjige.
JAK bo svoja prizadevanja usmeril predvsem v:
- ustreznejše vrednotenje/plačevanje avtorskega dela,
- spodbujanje knjižnic, da bodo odkupovale večje število subvencioniranih del v slovenskem jeziku,
- spodbujanje novih prodajnih mest za knjigo (prodaja po internetu, muzeji, fakultete in druge institucije, prodaja prevedenih slovenskih knjig v turističnih naseljih),
- prizadevanje za spodbudnejšo davčno politiko do knjige,
- z medresorskim sodelovanjem prizadevanje za promocijo literarnih projektov na slovenskih lektoratih v tujini;
- razvijanje modela izplačevanja knjižničnega nadomestila,
- podpora projektom bralnega ozaveščanja, zlasti bralni znački,
- podpora promociji slovenskega leposlovja in znanstvene publicistike v mednarodnem prostoru,
- podpora knjigarnam za promocijo domačih avtorjev in domače literature in humanistike.
Zakonsko podlago za delovanje je dal že "Z A K O N O JAVNI AGENCIJI ZA KNJIGO REPUBLIKE SLOVENIJE (ZJAKRS)" 7.12.2007 in "S K L E P o ustanovitvi Javne agencije za knjigo Republike Slovenije" 10.6.2008.
Na RTV med drugim pišejo:" Število zaposlenih na agenciji se je preneslo z ministrstva za kulturo in ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Prav tako so se iz obeh ministrstev prenesla tudi sredstva za plače zaposlenih, dodatna sredstva pa se bodo zagotavljala tudi za stroške delovanja agencije. za leto 2009 zagotovljenih 5,8 milijona evrov, v proračunu ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo pa za znanstveno periodiko in znanstvene monografije 1,7 milijona evrov."
O tej temi se govori že vsaj od leta 2007 in dostikrat je kazalo, da bo to le jalov projekt, sedaj pa je očitno zadeva končno stekla in se materializirala.
Temu projektu bomo seveda redno sledili. Biblioteam pa že čaka na prve rezultate.
Tilen
2.2.09
Negativno mnenje o računovodskih izkazih za Medicinsko knjižnico
V medijih je odmevala revizija Medicinske fakultete UL, ki je v celoti dostopna tu. (pdf) Za leto 2006 ji je Računsko sodišče namreč izreklo negativno mnenje o računovodskih izkazih. Knjižnica bo tako od 24.1.2009 do 8.3.2009 zaprta! Originalna novica je dostopna tu. Kritika, ki se tiče le knjižnice Medicinske fakultete, pa je naslednja:
- citiram:"...fakulteta na dan 31. 12. 2006 ni popisala knjižničnega gradiva v nabavni vrednosti 1.575.287 tisoč tolarjev (6.573.556 evrov)..."
V členu 2.3.1.1.e navajajo naslednje:
- citiram:"...Fakulteta je 31. 12. 2006 med osnovnimi sredstvi kot drobni inventar izkazala tudi knjige v nabavni vrednosti 1.575.287 tisoč tolarjev. Centralna medicinska knjižnica je glavni popisni komisiji fakultete posredovala podatke o stanju knjižničnega gradiva, ki so temeljili na podatkih iz računalniške evidence v letu 2006 pridobljenih enot gradiva (katalog se dnevno dopolnjuje) in na podatkih o številu enot odpisanega knjižničnega
gradiva v letu 2006. Stanja knjižničnega gradiva, izkazanega v klasičnih in računalniških inventurnih knjigah, fakulteta v preteklosti nikoli ni uskladila z dejanskim stanjem, čeprav bi v skladu z 38. členom ZR morala opraviti fizični popis gradiva in ustrezno uskladitev stanja najmanj vsakih pet let...."
Fakulteta tu pojasnjuje, da načrtuje fizični popis knjižničnega gradiva v leto 2011 in je v ta namen pripravila Globalni protokol za izvedbo fizičnega popisa. V januarju 2009 pa naj bi bil izdelan dvoletni načrt dela nedokončanih postopkov, potrebnih za realizacijo fizičnega popisa vseh enot gradiva v Centralni medicinski knjižnici.
V členu 3.2.1.2.c navaja Revizija naslednjo ugotovitev:
- citiram:"...Fakulteta je v obdobju, na katerega se nanaša revizija, zaposlenimv knjižnici obračunavala dodatek za deljen delovni čas v višini od 7 do 20 odstotkov od osnove, sestavljene iz osnove plače in ostalih dodatkov. Dodatek je zaposlenim obračunala za vse ure rednega dela, čeprav so zaposleni opravljali delo v deljenem delovnem času v povprečju le en dan v tednu. Ocenjujemo, da je fakulteta v letu 2006 zaradi uporabe napačne višine dodatka, previsoke osnove za obračun dodatka ter prevelikega števila ur, za katere je zaposlenim v knjižnici priznala dodatek, obračunala 7.969 tisoč tolarjev preveč dodatka za deljen delovni čas.
Ukrep fakultete je bil naslednji:
- citiram:"...Dekan je predpisal način evidentiranja prisotnosti na delu in opravljanja različnih vrst del (pedagoško in raziskovalno delo oziroma zdravstvena dejavnost) na različnih podlagah (redno delo, dopolnilno delo, nadurno delo, dežurstvo). Predstojnikom inštitutov in kateder je odredil, da morajo obrazec Evidenca opravljenih ur izpolnjevati mesečno za vsakega zaposlenega ter ga dostaviti računovodstvu hkrati z mesečnim poročilom o
prisotnosti, ki je podlaga za obračun plače zaposlenega..."
Računsko sodišče je tako predložilo zahtevo po predložitvi odzivnega poročila, ki ga mora Medicinska fakulteta UL poslati v roku 90 dni po prejemu revizijskega poročila. (23.12.2008 je začela teči ura).
Zanimivo pa je predvsem to, da Računsko sodišče opozarja, da pri opravljanju popisa osnovnih sredstev (točka 2.3.1.1.e - glej malo višje!) – pojasnila fakultete, podana v zvezi z aktivnostmi glede fizičnega popisa knjižnega gradiva ne zadostujejo.
Moram opozoriti, da je popis fizičnega gradiva projekt, ki zahteva veliko dela, energije, sodelovanja ipd. Hočeš nočeš pa je popis obvezen po Zakonu o računovodstvu, kjer se Računsko sodišče sklicuje na famozni 38.člen. Citiram:
- "Ne glede na 36. člen tega zakona pravna oseba lahko popisuje knjige, filme, fotografije, arhivsko gradivo, kulturne spomenike, predmete muzejske vrednosti, likovne umetnine in predmete, ki so posebej zaščiteni kot naravne in druge znamenitosti v daljših obdobjih, vendar obdobje med zaporednima popisoma ne sme biti daljše od petih let."
V kratkem bo pripravljen 2.del na temo Računskega sodišča, v katerem bomo prikazali še eno ljubljansko in eno gorenjsko knjižnico, ki ji je bilo izrečeno mnenje. Kakšno?
Stay tuned!
Naročite se na:
Objave (Atom)