Strani

28.1.09

BOBCATSSS 2009, Porto, Portugalska

Porto
Od 28. do 30. januarja na Portugalskem poteka simpozij knjižničarstva BOBCATSSS 2009, organiziran s strani študentov bibliotekarstva.
Letos ga organizirajo študentje Univerze v TampereFinska (Oddelek za informacijske študije in interaktivne medije) in Univerza PortoPortugalska.

Naslov je: Challenges for the new information professional

Slovenskih prispevkov ni. Škoda, da naš oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani ne zna pritegniti študentov k resnemu delu. Letos jim je baje zmanjkalo denarja tudi za kotizacije. Nekaj študentov se je posvetovanja vseeno udeležilo.

Sam sem se udeležil posvetovanja že dvakrat in obakrat je bila neprecenljiva izkušnja. Možnost sodelovanja z vodilnimi evropskimi in svetovnimi znanstveniki na tem področju je izjemna. Pritegnil me je en naslov članka: Information ethics as reflected in LIS curricula: Comparative analysis of Croatian and Slovenian learning programs, avtorji: Nikica Gardijan, Ivana Morić Filipović, Franjo Pehar, Srećko Jelušić iz Zadra. Izgleda, da morajo o slovenskih strokovnih vprašanjih pisati drugi. Še sreča da vsaj kdo.

Prva ženska na čelu univerzitetne knjižnice Cambridge

Anne Jarvis je postala prva ženska v 650-letni zgodovini univerzitetne knjižnice Cambridge, ki je zasedla vodilni položaj. 46-letnica je nadomestila dosedanjega vodjo Petra Foxa, ki se od tega mesta poslavlja. Izvirna novica se nahaja tu.

Nekaj zanimivosti o knjižnici in univerzi:

  • Letos (2009) praznuje univerza 800!!! obletnico prve omembe. V ta namen bodo skozi celo leto potekale razne prireditve. Ustanovljena pa je bila tudi posebna spletna stran, na kateri je možno prebrati vse v zvezi s tem.
  • Študenti te prestižne univerze so osvojili zavidljivo število Nobelovih nagrad - preko 80.
  • Na univerzi so študirali eni izmed največjih umov človeštva kot na primer: Isaac Newton, Stephen Hawking in Charles Babbage.
  • Na univerzi se je rodila prva v pravem pomenu besede 3D igra!
  • Univerzitetna knjižnica je prvič omenjena leta 1416.
  • Ima več kot 8!! milijonov najrazličnejših publikacij.
  • Je ena izmed 6 depozitarnih knjižnic v Veliki Britaniji in na Irskem, kar pomeni, da dobi brezplačni izvod vsake publikacije natisnjene v VB po letu 1710.
  • Knjižnica hrani izjemne dragocenosti, kot so Gutenbergova Biblija iz leta 1455, korespondenco Charlesa Darwina ipd.

Tilen

27.1.09

Second Life in knjižnice


Čeprav imam račun v SecondLife-u odprt že kako leto, sem se šele lanskega decembra resno lotil raziskovanja tega virtualnega sveta. V bistvu je na moč podoben novejšim igram, kjer hodiš naokrog in loviš sovražnike ali pa vesoljce. Vendar se tu vse podobnosti končajo.

Najprej, Second Life nima vnaprej določene naloge oz. smisla, kaj v njem početi. Tako, kot v resničnem življenju, se mora vsak odločiti, kaj bo počel v tem virtualnem svetu. Nekateri raziskujejo tropske otoke, drugi se večinoma pogovarjajo med seboj, tretji kaj gradijo... V Second Life lahko namreč gradiš stvari.

Tako mi je prišlo na misel, da bi ga lahko uporabili za izgradnjo modela novogradnje knjižnice. Lahko pa tudi za vizualizacijo prenove prostorov knjižnice ali pa postavitve polic, skladišč in ostale opreme po prostorih.

Prednost tega je v tem, da se skozi model lahko sprehodiš kot v resničnem življenju s pomočjo svojega avatarja (zamisli si lutko, ki jo vodiš skozi ta prostor in ji kamera sledi). Tu ne gre samo za zunanji izgled prostorov, zgraditi je možno tudi notranjost, jo opremiti, simulirati osvetljenost prostorov ob različnih urah dneva in simulirati uporabnost prostorov glede na število oseb v prostoru! Model je na voljo za ogled gostom, investitorjem, bodočim uporabnikom - vsi pa lahko prispevajo svoja mnenja in kritike preko spleta. Sam vidim največjo prednost ravno v stopnji interaktivnosti takega modela, saj se je možno skozenj sprehoditi in si ga ogledati tudi skozi oči avatarja, v prvi osebi.

Trenutno raziskujem, ali je že kdo uporabil Second Life v ta namen. Obstaja kar nekaj knjižnic, ki so v virtualni svet prenesle del svoje storitve, vendar opažam predvsem galerije, informacijske panoje in konferenčne dvorane (v Second Life je možno izvesti konferenco s projektorjem in diapozitivi ali videom).

Predvidevam, da bi za izpeljavo takega projekta knjižnica potrebovala nekoga, ki je vešč 3D oblikovanja in gradnje v Second Life, in arhitekta oz. notranjega oblikovalca. Nekaj denarja bi šlo tudi za zakup ozemlja v Second Life, kjer bi se tak model postavil. Second Life ima namreč pravo ekonomijo, in prodaja virtualnega ozemlja, storitev in virtualnih predmetov je direktno prevedljiva v pravi denar. Nekateri ljudje živijo s sredstvi, prisluženimi na ta način.

Torej, tu je ideja. Kakšno pa je vaše strokovno mnenje?

Anketa - "Ali ste zaposleni v knjižnici"

Anketa z naslovom "Ali ste zaposleni v knjižnici", je prinesla naslednje rezultate:
  • Moja primarna izobrazba je knjižničarstvo in sem zaposlen v knjižnici. 8 (80%)
  • Moja primarna izobrazba je knjižničarstvo in nisem zaposlen v knjižnici. 1 (10%)
  • Moja sekundarna izobrazba je knjižničarstvo in sem zaposlen v knjižnici. 1 (10%)
  • Moja sekundarna izobrazba je knjižničarstvo in nisem zaposlen v knjižnici. 0 (0%)

Po rezultatu sklepam naslednje:

  • blog spremljajo vsi, a le pravi knjižničarji se nanj odzivajo (/cinizem off)

Vsem se zahvaljujem za sodelovanje in vas pričakujem tudi v prihodnje!

Tilen

22.1.09

Knjižničarski blogi

Sarah Lohre, Nadine Ullmann in Christian Hauschke so objavili knjigo z naslovom "LibWorld - library blogs worldwide", ki je prostodostopna. V 30-ih člankih je opisan razvoj blogerstva v knjižničarstvu v različnih državah (Argentina, Australia, Austria, Belarus, Belgium, Brazil, Canada, Denmark, Finland,...).

Toplo priporočam!

Tilen

21.1.09

Ceniki slovenskih splošnih knjižnic

Na tem mestu objavljam mini raziskavo o cenikih splošnih knjižnic. Metodologija, ki stoji za tem je zelo preprosta:




  • prva točka je bila COBISS, kjer obstaja seznam spletnih strani splošnih knjižnic

  • upoštevane so bile le tiste knjižnice, katerih spletne strani so delovale in so imele dostopen cenik

  • upoštevani so bili le tisti podatki iz cenika, ki so vsaj približno primerljivi (vpisnina za zaposlene, zamudnina za 1 izvod knjige na dan, 1.opomin)

  • vsi podatki so bili vzeti v enem dnevu - 20.1.2009 (ne odgovarjam za napake kot je zastarel cenik)

  • pregledanih je bilo 44 spletnih strani slovenskih splošnih knjižnic

Opazke:



  • Stanje kakovosti spletnih strani splošnih knjižnic se spreminja na boljše. Verjamem, da knjižnice počasi spreminjajo mentaliteto, da morajo imeti spletno stran samo zato, ker jo imajo drugi.

  • Nekatere knjižnice uporabljajo za postavitev spletnih strani najnovejše tehnologije (npr. knjižnica Jožeta Mazovca, ki uporablja Joomlo in je preprosto povedano, super!).

  • Sedaj sledi beseda "ampak"....Ampak 98% spletnih strani splošnih knjižnic je takšnih, na katere se preprosto ne bi več vrnil. Razlogov je več - barve, navigacija, struktura strani, spletne vsebine, ažurnost! ipd. Kakorkoli se trudim razmišljati, ne najdem razloga za ponovni povratek. Verjamem, da je (kot je že bilo omenjeno v enem izmed prispevkov) rešitev v konstantem sledenju spremembam vedenja uporabnikov, ki uporabljajo vsak dan nove tehnologije pridobivanja informacij, v novih načinih izkoriščanja prostega časa ipd.

  • Najdejo se stvari, ki te prijetno presenetijo - npr. knjižnica v Novem mestu, ki ponuja uporabnikom naročanje gradiva po pošti (ne vem, zakaj te rešitve niso bolj oglaševali?!) kot stvari, ki te negativno presenetijo - npr. knjižnica v Sežani, ki si drzne na dnu cenika napisati izjavo:"NIHČE NI TAKO REVEN, DA NE BI MOGEL PRAVOČASNO VRNITI KNJIGE."?!?

Ugotovitve mini raziskave:



  • Strošek vpisnine zaposlenega rangira med 0€ (3 knjižnice) do 16€.

  • Strošek zamudnine 1 izvoda knjige za 1 dan rangira med 0,05€ do 0,25€.

  • Strošek prvega opomina rangira med 0,4€ in 2,5€.

Dajmo te številke malce v kontekst na primeru največje slovenske knjižnice.



  • NUK (Vpisnina 16,7€, zamudnina 0,15€, opomin 2,1€)


V seznamu bi se verjetno našle kakšne anomalije glede višine cen, a načelno sem mnenja, da le te niso (pre)visoke, saj za ta denar ponujajo veliko. Postavljajo pa se seveda vprašanja kot so:



  • Ali ne bi morali stremeti v brezplačno vpisnino? Če knjižnice računajo neko storitev, potem naj računajo nadstandarne storitve oziroma tiste storitve, ki imajo neko dodano vrednost.

  • Ali ne bi morale biti cene bolj prilagojene ekonomskemu okolju, v katerem knjižnica deluje? Verjetno bo nekdo v Ljubljani lažje dal za vpisnino 16€, kot nekdo v Lendavi. Ali se pač motim?

Zaenkrat toliko.



Tilen



19.1.09

Anketa - "V kateri vrsti knjižnice ste zaposleni"

Prvih 7 dni je minilo in 1.anketa je zaključena. V prihodnje, če boste želeli imeti na kupu komentarje rezultatov vseh anket, kliknite desno spodaj na oznako "Komentar ankete". Odzvalo se je kar nekaj kandidatov, upam pa da bo to število v prihodnosti naraščalo. Želimo si namreč dvosmerne komunikacije, ki je v današnjem svetu zdaleč najučinkovitejša.

Rezultati ankete z naslovom "V kateri vrsti knjižnice ste zaposleni" so naslednji:

Nacionalna 1 (7%)
Specialna 1 (7%)
Visokošolska 4 (28%)
Šolska 1 (7%)
Splošna 2 (14%)
Nisem zaposlen v knjižnici 5 (35%)

Veseli smo, da nas berejo knjižničarji iz vseh vetrov in tudi tisti, ki so izven profesije. Sem pa takoj opazil pomanjkljivost dane ankete. Namreč, morala bi biti tudi opcija "Nisem zaposlen v knjižnici, a sem po izobrazbi knjižničar". Pa nič zato - na napakah se učimo.

Tilen

18.1.09

Nova oblika bloga

Po dveh letih je prišel čas, da se Biblioblog reorganizira in tako poleg dodanih vsebin prihaja tudi nova oblika. Oblika je namenjena večjim zaslonom, hkrati pa ohranja preglednost tudi na manjših. Upam, da vam bo všeč, komentarji zaželeni!

Nov izgled pa lahko ocenite v novi anketi!

15.1.09

Bloganje v knjižničarstvu

Če mislite, da obvladate bloganje in ste knjižničar - nekje so o tem napisali že doktorsko disertacijo:

Michael Stephens
University of Texas
August 2007


Celotna disertacijska naloga je dostopna v polnem tekstu (pdf)!

Tilen

14.1.09

Google - angel ali hudič?

Resnica je verjetno nekje vmes. O Googlu je bilo povedano že toliko. A vendar. Google je pač Google. Nič več, nič manj. Se pa najdejo veliki paranoiki. Eden izmed teh je Siva Vaidhyanathan, po dosegljivih podatkih eminenten človek (ki uporablja Googlov mail...). Njegova spletna stran z naslovom "The Googlization of Everything" (ki je pravzaprav knjiga v nastajanju) vsebuje ogromno materiala o "zlobnem stricu Googlu".

Vendar! Nič bati - za največje paranoike sem našel izjemen recept, kako uničiti Google.

Tilen (...over and out)

Nova rubrika - Osje gnezdo

Tako Mitja kot jaz (verjetno še kdo drug) sva izjemno kritična (tako do sebe, drugih kot tudi do same knjižničarske stroke). Prav za najino veselje sem naredil novo rubriko (ki bo lahko komentirana na tem mestu), ki se imenuje Osje gnezdo. Tako se imenuje seveda z namenom. Gre za to, da se bo poskušalo tedensko najti stavke, misli, besedne zveze, pregovore ipd. ki bodo predstavljali samokritičnost naše stroke in nas knjižničarjev samih.

Kdor ima občutljiv želodec, naj tega ne bere. :)

Tilen

Plače onkraj luže

Ko se začneš malo bolj zanimati za višino plače (tu seveda ne bo debate o drugih elementih, ki vzpodbujajo delo v knjižničarski stroki, kot je delovno okolje, izobraževanje, delo z uporabniki ipd.) v knjižnicah širom sveta, hitro ugotoviš, da so podatki težko dostopni oziroma jih sploh ni. Našel sem podatek za ZDA, nekaj podatkov obstaja tudi za VB in Kanado...potem se pa že počasi ustavlja. Govorim seveda o nekem sistematičnem pregledu stanja na področju plač v knjižničarstvu. ALA (Ameriško knjižničarsko združenje) je poleti 2008 objavila poročilo o plačah v knjižničarstvu

Njihovo poročilo je pomembno iz večih razlogov:

- ima že 20 letno tradicijo zbiranja podatkov (kar prinaša preverjeno metodologijo)
- ima status inštitucije z izjemnim ugledom tako v ZDA kot po svetu
- prinaša sistematično urejene podatke

Podatki so naslednji:

- gre seveda le za člane ALA, ki so v nekem smislu ekvivalenti izobrazbi našega znanstvenega magisterija (MLS -   Master of library science)
- plače so se glede na leto 2007 dvignile za 2%
- višina mediane znaša 53.251$ (trenutno je to približno letno 40.153€ oziroma približno 3.346€ mesečno) 
- višina plače rangira med 22.000$ in 331.200$ (16.588€ in 249.736€) na letni ravni oziroma 1382€ - 20.811€   na mesečni ravni
- gre za vzorec 29% populacije


Podatke je potrebno jemati seveda izključno v določenemu kontekstu:

- gre za plače knjižničarjev z določenim profilom (znanstveni magisterij) - vendar je res, da je v ZDA skoraj minimalna stopnja za "resnega" knjižničarja prav znanstveni magisterij
- gre za specifično okolje (ZDA), ki ima svojevrsto zgodovino, tradicijo, okolje
- potrebno je upoštevati življenski standard (davčni sistem, socialna zavarovanje ipd.)

Če potegnem pod črto:
- v ZDA (npr. tudi v VB in Avstraliji) je biti knjižničar tudi statusni simbol, ki je plačan, kot se spodobi! (ne glede na vse razlike med državami)

Kako pri nas? Dokler ne bo v knjižničarstvu zavel nek nov veter, ki bo odpihnil staro mentaliteto in bo naredil iz knjižničarstva profesijo, ki bo predstavljala nek statusni simbol (pri nas je lahko knjižničar vsak, ki ima 5 minut časa), se lahko za višjimi plačami samo obrišemo pod nosom.

Tilen 

11.1.09

Ankete

Odločil sem se, da poizkusimo z anketami. Le te seveda ne bodo kreirane kar tako - samozadostno. S pomočjo anket bomo prikazovali vaše odzive na določene tematike (pereče, vsakodnevne ipd.). Ankete se bodo menjavale enkrat tedensko, rezultate pa bomo vedno malce pokomentirali.

Upam da se bo "stvar prijela" in pripomogla k boljši komunikaciji in na splošno k razvoju tega bloga.


Tilen

10.1.09

Najbolje plačana delovna mesta v knjižnicah (po javnih podatkih)

V zadnjem času je veliko govora o plačah, plačnem sistemu, plačnih razredih ipd. Za okus v to tematiko objavljam javno dostopne podatke najbolje plačanih delovnih mest v knjižnicah v oktobru 2008 (izmed nekaj več kot 2000 objavljenih delovnih mest v javni upravi - gre seveda za bruto plačo brez dodatkov (le ti kot vemo lahko predstavljajo konkreten količnik celotne plače)). Objavljam samo podatke do 2000. mesta. Prvi podatek je mesto, na katerem se pojavlja določena oseba, drugi podatek je knjižnica, v kateri je oseba zaposlena, tretji podatek je vrsta delovnega mesta, četrti podatek je bruto znesek:

287.         NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA Ravnatelj 4.563
434.         CENTRALNA TEHNIŠKA KNJIŽNICA UNIVERZE V LJUBLJANI Direktor 4.146
503.         MESTNA KNJIŽNICA LJUBLJANA Direktor 3.969
571.         UNIVERZA V MARIBORU UNIVERZITETNA KNJIŽNICA MARIBOR Dekan/ Direktor    3.817
652.          MARIBORSKA KNJIŽNICA Maribor Public Library Direktor 3.655
935.          OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE Direktor 3.362
1142.        GORIŠKA KNJIŽNJICA FRANCETA BEVKA Nova Gorica Direktor 3.242
1181. KNJIŽNICA VELENJE Direktor 3.215
1209. KNJIŽNICA IVANA POTRČA PTUJ Direktor 3.203
1331. KNJIŽNICA MIRANA JARCA NOVO MESTO Direktor 3.138
1353. OSREDNJA KNJIŽNICA SREČKA VILHARJA KOPER BIBLIOTECA CENTRALE SREČKO VILHAR CAPODISTRIA Direktor 3.130
1383. KNJIŽNICA MAKSE SAMSA ILIRSKA BISTRICA Direktor 3.112
1391. POKRAJINSKA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA MURSKA SOBOTA Direktor 3.110
1438. SPLOŠNA KNJIŽNICA SLOVENSKE KONJICE Direktor 3.083
1459. OSREDNJA KNJIŽNICA KRANJ Direktor 3.073
1521. KNJIŽNICA DOMŽALE Direktor 3.041
1528. KOROŠKA OSREDNJA KNJIŽNICA DR. FRANCA SUŠNIKA RAVNE NA KOROŠKEM Direktor 3.037
1573. KNJIŽNICA MIKLOVA HIŠA Direktor 3.018
1749. KNJIŽNICA IVANA TAVČARJA ŠKOFJA LOKA Direktor 2.932
1793. SPLOŠNA KNJIŽNICA LJUTOMER Direktor 2.914
1829. KNJIŽNICA ANTONA TOMAŽA LINHARTA RADOVLJICA Direktor 2.898
1864. KNJIŽNICA BENA ZUPANČIČA POSTOJNA Direktor 2.875
1870. MESTNA KNJIŽNICA PIRAN BIBLIOTECA CIVICA PIRANO Direktor 2.872
1885. MESTNA KNJIŽNICA IZOLA - BIBLIOTECA CIVICA DI ISOLA Direktor 2.863
1886. LAVRIČEVA KNJIŽNICA AJDOVŠČINA Direktor 2.862
1894. MESTNA KNJIŽNICA GROSUPLJE Direktor 2.858
1904. MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK Direktor 2.844 
1925. KNJIŽNICA LENDAVA KONYVTAR LENDVA Direktor 2.836 
1950. KNJIŽNICA KOČEVJE Direktor 2.825
1969. KNJIŽNICA KSAVERJA MEŠKA SLOVENJ GRADEC Direktor 2.813
1976. OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE Namestnik direktorja 2.810
1999. OBČINSKA KNJIŽNICA JESENICE Direktor 2.786

Naj vas mesta ne zavedejo, saj se bruto zneski skoraj minimalno razlikujejo. Bolj zanimivo je po mojem to, katere knjižnice se tu pojavljajo oziroma še bolj zanimivo je to, katere se tu ne pojavljajo.

Tilen (...over and out)

9.1.09

Percepcija Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje

je moja osebna percepcija dokumenta, ki se uradno imenuje "Identifikacija poklica - bibliotekar". Nanj sem naletel bolj ali manj po naključju ob raziskovanju. Namen predstavitve pa je ta, da pokažem, kaj pomeni biti bibliotekar, kaj so njegova delovna področja ipd. To bom pokazal z očmi dotičnega zavoda. 

Za boljši pregled bom ta dokument razbil na analitične entitete in jih malce pokomentiral.

Kaj delavec običajno dela 

Opis delovnih nalog bibliotekarja obsega izposojo, zbiranje, izbiranje, dopolnjevanje in obnavljanje knjižnega in neknjižnega gradiva, medknjižnično izposojo in njeno nadziranje, svetovanje bralcem o vseh vrstah gradiva, ki ga knjižnica hrani, klasificiranje gradiva ter strokovna obdelava (ovijanje gradiva v folije za zaščito, lepljenje ustreznih nalepk za evidentiranje izposoje) in vnos gradiva v različne informacijske mreže (COBISS, OPAC, COBIB). Opravlja in pospešuje dokumentacijsko, informacijsko in komunikacijsko delo za uporabnike knjižničnega gradiva in se pri tem medsebojno povezuje z drugimi knjižnicami in drugimi bibliotekarji. 

1. Kaj pravzaprav pomeni nadziranje medknjižnične izposoje?
2. O tem da je strokovna obdelava gradiva lepljenje nalepk ne bi izgubljal besed.
3. Kaj je pospeševanje dokumentacijsko/informacijsko/komunikacijskega dela?

Bibliotekar poskrbi za ureditev bibliografije v knjižnici, za vsa pomožna kazala in njihov pomen. V tem smislu skrbi za to, da je gradivo ustrezno (glede na univerzalno decimalno klasifikacijo) razporejeno po policah, omarah, mizah.

1. (/sarkazem on) Vse knjižnice, ki ne bodo imele gradiva po mizah razporejenega po mizah po UDK, bom osebno prijavil oblastem. Seveda bom prijavil tudi vse tiste, ki gradivo po mizah urejate po kakšnih drugih sumljivih klasifikacijskih sistemih. (/sarkazem off)

Delo bibliotekarja v knjižnicah, kjer je pod okriljem ene knjižnice združenih več enot, obsega tudi sprejem dnevnega in tedenskega časopisja, pri čemer je njegova naloga, da časopisje in revije razporedi tako, da vsaka enota dobi točno določeno število izvodov.

1. Vsak dan izvem nekaj novega.

DELOVNI PRIPOMOČKI, MATERIALI, DOKUMENTI

Bibliotekar je pri svojem delu močno odvisen od računalnika, s pomočjo katerega bralcu omogoči izposojo izbranega knjižnega in neknjižnega gradiva, v računalniku pa so shranjeni informacijskih sistemi in knjižnične mreže.

1. (sarkazem on) Naše delo (izposoja gradiva) brez računalnika ne obstaja. Knjižnice so seveda nastajale vzporedno z pojavom računalnikom. (/sarkazem off)

2.  (sarkazem on) Če uporabljamo prenosne računalnike, ali to pomeni, da lahko knjižnično mrežo odnesemo domov? (/sarkazem off)

Nujno je dobro poznavanje univerzalne decimalne klasifikacije oziroma UDK (standardi, s katerimi se vpisuje knjige in ostala gradiva).

1. (sarkazem on) Ali mi lahko nekdo pove oznako veljavnega standarda, ki predpisuje, kako se po zgledu UDK vpisuje knjige? (/sarkazem off)

Materiali, s katerimi dela, so: knjige, časopisi, revije in druge serijske publikacije, videokasete, zgoščenke in kasete.

1. (Malce sem že utrujen od znanja, ki ga prejemam s prebiranjem tega dokumenta op.p.) (/sarkazem on) Izgleda da je moja izobrazba izjemno pomanjkljiva. Mislil sem, da je material iz katerega je knjiga npr. papir in ne da je knjiga material. Hmm.... Izgleda da bo potrebno narediti tudi konferenco o materialih, ki so nastali ob pojavu spleta, za katerega bibliotekarji ne vemo. (/sarkazem off)

POTREBNA ZNANJA, SPRETNOSTI IN VEŠČINE

Ker bibliotekar tudi ureja bibliografijo v knjižnici, mora poznati klasifikacijske sisteme za urejanje gradiva glede na vsebino, predvsem je tu potrebno poznavanje univerzalne decimalne klasifikacije (UDK) in oblikovanje gesel za abecedne stvarne kataloge.

1. UDK. UDK. UDK. Abecedni stvarni katalog moramo obvezno poznati vsi bibliotekarji. Če kdo pozna še kakšnega drugačnega, naj to napiše v svoj življenjepis, saj se bo naenkrat izboljšala njegova možnost pridobiti si boljšo službo (imel bo dodatna znanja /press).

PSIHOFIZIČNE SPOSOBNOSTI

Za delo bibliotekarja ni potrebe po tem, da bi bil trdnega zdravja. Delo lahko prav tako dobro opravlja nekdo s slabšim sluhom ali z blažjimi oblikami bolezni. Ne sme pa biti alergičen na prah in prašne delce ter na vonj novo natiskanih knjig. Za dobro opravljanje dela naj bi imel razvit oster vid.

1. Bibliotekar lahko opravlja delo bolan. Vendar! (bodite pozorni na klicaje) ne sme biti alergičen na vonj novo natiskanih knjig!!

INTERESI IN OSEBNOSTNE LASTNOSTI

Poleg strokovne usposobljenosti potrebuje ustrezne osebne kvalitete, še posebej zato, ker je prvi vtis, ki ga uporabnik, ko pride v knjižnico, dobi, povezan s podobo bibliotekarja. Zato so zaželene naslednje osebne lastnosti: prijaznost, komunikativnost, veselost, prilagodljivost, nekonfliktnost, umirjenost.

1. "We won't tolerate angry librarians anymore!"

RAZMERE ZA DELO

Razmere za delo so različne, odvisno od vrste dela, ki ga bibliotekar opravlja. Če opravlja delo izposoje knjig in neknjižnega gradiva, potem so razmere za delo odvisne od širine, dolžine ter višine izposojevalnega pulta. Če pult ni ergonomsko prirejen delu, so razmere slabše. Namreč, če pult ni primerno postavljen, bibliotekar skozi leta lahko pridobi poklicno deformacijo vratnih vretenc, hrbtenice in ramenskega sklepa, ker knjige s pulta povleče k sebi, da bi jih vnesel v računalnik, pri čemer najbolj trpijo navedeni sklepi. Hrbtenica je še posebej obremenjena tudi zato, ker bibliotekar v povprečju preloži od dve do dve toni in pol knjig dnevno, poleg tega prehodi veliko kilometrov (vrnjene knjige je treba odnesti na police). V knjižnicah je pogosto slabši zrak, kar vpliva na možnost nastanka glavobolov. Med samim delom je potrebno veliko govoriti, tako da so glasilke močno obremenjene. Moteč je lahko prah s knjig in vonj novih knjig, ki lahko povzročita nastanek alergij. Ker je veliko dela vezanega na računalnik, močno trpijo oči (pogosto je slabšanje vida), pogosto pa pride do vnetja zapestja (delo s tipkovnico in miško). Ker uporabniki včasih vrnejo zelo umazano gradivo, je možnost stika z bacili večja.

1. Tole sem pa moral objaviti v celoti. Razlaga.

NEVARNOSTI, POŠKODBE PRI DELU, ZAŠČITA

Večjim nevarnosti pri samem delu bibliotekar ni izpostavljen. Možni so manjši udarci in poškodbe pri delu s knjigami ali pri hoji med knjižnimi policami. Ker je delo bibliotekarja tudi fizično delo, je dobro, če je med delom oblečen v lahkotna oblačila (da mu ne postane prehitro vroče) in da ima primerno obutev (zaradi veliko hoje).

1. Materiala za opis bibliotekarjevih del jim pač ne zmanjka. Majestix (poglavar v stripu z Asterixom) je pogosto rekel:" Edina stvar, ki se je bojim, je ta da bi mi nebo padlo na glavo."




Z vsem spoštovanjem dragi pisci dotičnega dokumenta. Vaše skorpucalo se imenuje popolnoma napačno. 


Tilen (....over and out)

7.1.09

Spletna stran kot podružnica knjižnice

Kar nekaj aktualnih člankov opisuje prednosti razmišljanja o spletni strani knjižnice kot o podružnici.
V skoraj vsaki knjižnici, v katero grem, si lahko:
  • izposodim knjigo,
  • berem knjige in revije,
  • delam zapiske in raziskujem,
  • rezerviram PC,
  • težim knjižničarjem z vprašanji,
  • ogledam razstavo ali sodelujem pri aktivnostih.
Kaj pa na spletni strani?

Če je spletna stran "tradicionalna", večinoma ne vsebuje ničesar, kar bi lahko počel. Tradicionalna spletna stran običajno kaže na "pravo stvar" - stavbo ali katalog.

Se še komu zdi to problematično? Knjižnica je lahko mnogo večja kot sama fizična stavba in lahko bistveno razširi svoj vpliv.

Torej ali vaša knjižnica obstaja samo v svetu pravih stavb? In odgovor, "ja saj imamo spletno stran" ne zadostuje več. Kaj lahko dejansko delamo na spletni stani knjižnice?

Verjetno je na spletni strani knjižnice povezava na katalog in morda kakšno podatkovno zbirko. Morda tudi povezava na "vprašaj knjižničarja" (pa še to zelo redko).

Toda kaj še? Lahko brskam po fondu knjižnice? Verjetno ne. Se lahko naročim na novice, tako da dobim obvestilo, da se je spremenila spletna stran? Ali lahko takoj kontaktiram knižničarja preko IM, chata, e-pošte, Twitterja? Verjetno ne.
Kaj pa sodelovanje v aktivnostih knjižnice? Lahko to počnem preko spletne podružnice? Zakaj ne?

Kaj je sploh vloga spletne strani knjižnice? Verjetno se odgovori razlikujejo, vendar bi morala vsaka knjižnica na to imeti jasne odgovore in jih sproti obnavljati.

Ali lahko knjižnice s tem, ko ponudijo digitalne storitve, izboljšajo že obstoječe storitve? Ali je to stroškovno mogoče? Cena spletnega strežnika in upravljanja z njim je zanemarljiva v primerjavi s plačo vodje izpostave. In lahko služi več ljudem, 24 ur na dan.

Darko na svojem blogu (v angleščini) opozarja na težave, ki jih imajo knjižničarji knjižnic, ki so znotraj večje organizacije (akademske, specialne).