Zaposlen sem v Centralni medicinski knjižnici (http://www.mf.uni-lj.si/cmk) Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Opravljam delo urednika digitalne knjižnice, vendar je vse skupaj čedalje bolj podobno delu knjižničarja, ki ga v tujini imenujejo 'systems librarian'. V prostem času se (preveč) ukvarjam z računalniki in internetom, (pre-) glasno tehno glasbo in prebiranjem znanstvene fantastike/stripov.
1.Kakšen bo IZUM leta 2012?
Tak, kot je zdaj. Uvedli bodo kako novost ali dve, vendar nič bistvenega.
2.Kdaj bo zgrajen NUK2?
NUK2 so mi obljubljali že prvi dan študija in mi skozi okno Filozofske fakultete kazali luknjo, kjer naj bi zrasel. Luknja je še vedno tam... O trenutnem stanju projekta nisem dovolj seznanjen, da bi si upal napovedati, kdaj bo le zgrajen. Je pa hecno, kako hitro v Stožicah pospešeno raste nov stadion. Ne zanikam pomembnosti športa v družbi, ima svoje mesto in kultura telesa je pomembna. Vendar, ali naj ne bi bili kultura duha in intelekta prav toliko pomembni?
3.Ali v okolju 2.0 še potrebujemo UDK v obliki, kot je dosedaj?
UDK je čisto knjižničarski sistem, ki sicer še vedno ima svoje mesto. Vendar z njim nebi več obremenjeval uporabnika, še posebej pa ne na spletu. Uporabljajmo raje naravni jezik in iskalnike. Dajmo tudi uporabnikom možnost, da prispevajo svoje ključne besede h kataložnim zapisom in tako pomagajo s svojim znanjem (crowdsourcing).
4.Ali je v Sloveniji prostor še za 1 Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo?
Tu je bolj pomembno vprašanje, koliko in kakšne kadre slovensko knjižničarstvo trenutno potrebuje. Nisem seznanjen s temi potrebami, sem pa mnenja, da je potrebna veliko višja tehnična usposobljenost.
5.Naštejte 3 kompetence slovenskega knjižničarja 21.stoletja.
Mora biti: samozavesten, motiviran za razvoj stroke in poznati svoje naloge. Naloge sicer variirajo, a glavne so po mojem mnenju: ravnati v skladu z zgodovino knjižničarstva, poznati potrebe svojih uporabnikov in pri svojem delu sleditit tehnološkemu napredku.
6.Vaša zadnji objavljeni prispevek.
Nazadnje sem sodeloval pri pripravi posterja za EAHIL 2009. Moral bi več objavljati, tudi samostojno...
7.Naštejte 3 osebe v slovenskem knjižničarstvu - zakaj ravno te?
Miha Kovač - zapomnil sem si ga predvsem po energetičnih in zanimiv predavanjih.
Primož Južnič - nekoč je bil tudi vodja CMK, zapomnil pa sem si ga pa kot nekoga, ki je bil vedno pripravljen prisluhniti nam študentom in z nami sodelovati.
Alenka Kavčič-Čolić - bila je moja šefinja na projektu v NUK. Zapomnil sem si jo po neverjetni motiviranosti in trdem delu za projekt in tudi druge naloge, ki jih je opravljala vzporedno.
8.Od česa vas v knjižnici najbolj boli glava?
Predvsem extremi v dolžini in količini sestankov za tudi najmanjšo malenkost mi povzročajo (dodatne) sive lase :) Navaditi se moramo dela v majhni, projektno naravnani, hitri ekipi, ki ima prototip svojega dela hitro pripravljen. Odvaditi se moramo perfekcionizma!
9.Koliko knjižničarjev potrebujemo, da izposodimo knjigo?
Precej več kot enega! Tisti na izposoji je samo vrh ledene gore.
10.Ali so diplomanti Oddelka za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo usposobljeni za najbolj zahtevna knjižnična dela?
Sodeč po samem sebi, ne. Dobil sem osnovna znanja o stroki, neko splošno izhodišče. Vse ostalo sem se naučil na delovnem mestu in po svoji lastni iniciativi. Fakulteta ti da neko razgledanost in globino, ne da ti pa znanj, ki jih potrebuješ na delovnem mestu. Delo v skupinah, motivacija samega sebe in ostalih, tehnična znanja, javno nastopanje, pisanje za medije itd. - na vsem tem bi moralo biti več poudarka. Študentje bi morali biti tekom študija seznanjeni vsaj s COBISS izposojo in morali bi biti sposobni učinkovito uporabljati
različne tipe vmesnikov podatkovnih baz. Predlagal bi tudi osnovna znanja o spletni predstavitvi in namiznem založništvu.
11.Ali v vaši knjižnici kupujete e-knjige?
Da, če govorimo o takih s spletnim dostopom. E-knjige za mobilne naprave so zastopane v manjši meri, imamo npr. DynaMed za dlančnike.
12.Kaj vam je bolj pomembno pri izbiri kadra: da ima COBISS licenco ali da je "spreten v informacijskih tehnologijah"?
Če iščemo katalogizatorja, potem kandidat res rabi COBISS licenco. Je pa skrajno absurdno to zahtevati od nekoga, ki s COBISSom niti ne bo delal ali pa celo od nekoga, ki bo delal samo na izposoji. Kdor je 'spreten v informacijskih tehnologijah' zelo verjetno ne bo imel težav, če ga pošljemo na izobraževanja za pridobitev COBISS licence - če jo bo potreboval.
13.Ali članarine pomenijo bistven prihodek za vašo knjižnico?
Članarine so za CMK velik del prihodka, ki je večinoma namenjen nabavi novega gradiva. Medicinske publikacije so precej draga reč.
14.Na kateri svoj knjižničarski dosežek ste najbolj ponosni?
Trenutno na svoje delo v CMK, kjer se trudim opravljati delo, ki zahteva več kot samo bibliotekarska znanja. Skrbeti moram za spletno prezentacijo knjižnice, sooblikovati digitalno knjižnico, skrbeti za tehnične rešitve in razvoj knjižničnega informacijskega sistema, skrbeti za tekoče delovanje tega sistema, voditi več delovnih skupin in povrhu poskrbeti še za svoje izobraževanje ter objavljanje (kjer sem v odločnem zaostanku!). Lotiti se bom moral vodenja projektov in pridobivanja sredstev na raznih razpisih.
15. Kaj je po vašem mnenju največji greh slovenskega knjižničarja?
Več jih je... Večno jamranje o samopodobi in javnem statusu knjižičarstva - več, kot bomo sami storili in se organizirali ter poskrbeli za močno pozicijo v družbi, boljši bo naš položaj! Naslednji greh je capljanje za svetovnimi trendi v knjižničarstvu - imamo majhno državo, ki je idealna za velike, državne projekte. Naslednji greh je razdrobljenost in obdelovanje svojih lastnih, malih vrtičkov - povežimo se v konzorcije in bomo lažje dobili boljše ponudbe založnikov. In še zadnji greh, NUK - ali bo nacionalna knjižnica ali pa univerzitetna? Ali mora biti nujno oboje?
16. Ali imajo slovenski knjižničarji v povprečju primerne plače?
Vedno bi lahko bilo bolje :)
