30.10.09

Prihodnost knjižničarstva je na spletu

V naslovu sem omenil, da je prihodnost knjižničarstva na spletu. Uporabniki nas tam najdejo in od nas vse bolj tudi pričakujejo primerno ponudbo storitev. Pričakujejo nivo storitve, ki ga poznajo z drugih spletnih strani, kot je npr. Amazon.com - katalog po meri uporabnika, enostaven za preiskovanje, z mnenji ostalih bralcev, s svetovanjem sorodne literature. Pričakujejo enostavnost, ki jo dobijo v Google Scholarju, kjer najdejo in tudi dobijo povečini dostop do polnih tekstov. A obenem se ne zavedajo, da je ta dostop omogočila knjižnica.

Udeležil sem se konference Internet Librarian International 2009, kar mi je omogočil moj delodajalec, Centralna medicinska knjižnica MF, UL Ljubljana. Govorilo se je o sodelovanju knjižnice in posameznikov v dobro knjižnice v raznih družabnih omrežjih, kot so npr. Facebook in Twitter. Teme so obsegale odprtokodne rešitve za knjižnice, kot so npr. Joomla za vsebinsko predstavitev knjižnic in KOHA kot rešitev za katalog knjižnice. Zadržali smo se tudi pri načinih privabljanja uporabnikov na spletne strani knjižnic in analiziranje tipov teh uporabnikov.

V spominu mi je ostalo predavanje The Invisible Library (Tony Hirst) - Nevidna knjižnica. Tony je govoril o storitvah, ki jih knjižnice omogočajo, vendar na tak način in tam, kjer jih uporabnik potrebuje. In na način, da uporabniku knjižnica ni v oviro pri delu, pač pa stoji ob strani in nudi storitev. Na primer v Google Schoolarju omogoči dostop do gradiv in tudi uporabnika vodi preko svojih spletnih strani na to storitev. Cilj je ponuditi tisto, kar imamo tam, kjer uporabnik to uporablja. Vendar tako, da uporabnik ve, da to omogoča knjižnica. Pa vendar, ali je res nujno, da uporabnik to sploh ve?

Sporočilo, ki sem ga zaznal, je: Pojdimo tja, kjer so naši uporabniki - ponudimo jim najboljšo storitev. Vedimo, kaj naši uporabniki želijo - to izvemo iz analize statistik obiska in ključnih besed. Obnašajmo se svoji ustanovi primerno, kar pomeni, da ne sodelujmo na vrat na nos v družbenih omrežjih, ker je to moderno. Premislimo, kaj bomo tam ponudili in kako se bomo povezali s tamkajšnjo skupnostjo. Pripraviti bi morali pravila obnašanja knjižnic in primerne scenarije odzivanja na specifične situacije, kot so npr. sporni komentarji na blogu knjižnice. Za primer si lahko ogledamo 'Should Your Library Have a Social Media Policy?'.

Tipični primer so spletne strani knjižnic na Facebooku: uporabniki se sicer povežejo s knjižnico, vendar koliko in kako? Ali so sporočila knjižnice na Facebooku učinkovita? Ali uporabniki dejansko odprejo sporočila knjižnice? Ali sprejemajo prisotnost knjižnice v tem okolju in bi uporabili dodatne storitve, če bi jih nudili? Takšna in podobna vprašanja je potrebno premisliti v strategiji sodelovanja na družabnih omrežjih. Kako se povezati s skupnostjo na njej sprejemljiv način?

Knjižnice ne bodo šle nikamor in nikakor ne bodo izginile - se pa bodo korenito spremenile! V težavah bodo tiste, ki ne bodo tam, kjer so njihovi uporabniki. Če bodo uprabniki pričakovali storitev na mobilnih napravah, bodo tam morale biti. Kako pa bomo to storili, pa je na nas, strokovnjakih, da ugotovimo in izvedemo.

3 komentarji:

  1. Hvala, Darko, za odličen prispevek! Biblioteam ima sedaj že 8 članov!

    OdgovoriIzbriši
  2. @Darko

    Pohvalno, da so te poslali na tovrstno konferenco - čudim se, da se je ni udeležilo še več slovenskih knjižničarjev. Sodeč po trenutnih slovenskih knjižničarskih kanalih, se šele sedaj npr. govori pri nas o odprtem dostopu, spreminjanju funkcionalnosti kataloga ipd. Upam, da ne zameriš, če iz tvoje objave in svojih misli sestavim glavna izhodišča:

    - Knjižnice, ki ne bodo reformirale svojih katalogov in jih približale uporabnikom, bodo imele (že imajo) velike težave.
    - V zavest uporabnikov knjižnic je potrebno zacementirati dejstvo, da velika večina stvari na Googlu ni zastonj ampak da dostop plača knjižnica (v imenu financerjev seveda)!
    - Seveda ima vsaka knjižnica svoj način dela, kar pa dosedaj precej manjka, pa je medsebojno povezovanje in komuniciranje (tudi preko takšnih blogov!)!
    - Bodimo vsaj enkrat pred vsemi in vzpostavimo "Spletni kodeks" (ali nekaj temu podobnega) na državnem nivoju (ali vsaj nivoju ZBDS)!
    - Če se še niste zavedli, dragi knjižničarji, se boste morali korenito spremeniti ali pa vas bo spremenila okolica.

    Toliko zaenkrat...

    OdgovoriIzbriši
  3. @Tilen: dobra izhodišča. Predvsem pisanje blogov se mi zdi pomembno. Blog je lahko osebna profesionalna predstavitev posameznika na spletu in velike del njegovega javnega udejstvovanja. Če bi bilo na slovenskem spletu več takih blogov bibliotekarjev, bi se oblikovala skupnost. Taka skupnost bi lažje oblikovala stališča in širila ustrezne trende.

    Tudi sam takega bloga še ne pišem, razen tu kak zapis kdaj pa kdaj. Pa se mi zdi, da bi se moral tega le lotiti...

    OdgovoriIzbriši