Strani

15.4.09

"Vsemogočni" gospod WWW

»Vsemogočni« gospod WWW? (ali Knjižničarji, kako naprej/nazaj?!... )

Digitalne knjižnice, elektronska knjižnica, virtualna knjižnica, hibridna knjižnica, knjižnica prihodnost, knjižnica brez sten, kompleksna knjižnica. Kaj pa dobra stara tradicionalna knjižnica???

Poznate projekte kot so dLib, Guttenberg, e-knjige, Google Book Search, Google Scholar, Evropean-a itd.? Gotovo ste že kdaj slišali zanje! Pa ste slišali tudi za projekt World digital library- Svetovno digitalno knjižnico? Knjižnice in arhivi iz vsega sveta (kar 32 organizacij) bodo praviloma od 21.4.2009 naprej na skupni spletni strani predstavili zbirke redkih knjig, zemljevidov in posnetkov v prostem dostopu.Torej zastonj! Uporabniki bodo lahko dokumente iskali po kraju, času, temi in tipu predmeta.



Se vam ob misli, da vam za morebitno študijsko gradivo, znanstveno literaturo, knjigo ali cd-zgoščenko ne bo treba iti v knjižnico in tam zapravljati dragocenega časa z iskanjem le-te, kar samo od sebe smeji? V iskalnik preprosto odtipkate ključne besede in rezultati so v hipu tu! Perfektno!!!

Ups, nekaj se je pa vendarle zalomilo! Pa zakaj se stran tako počasi nalaga! Hej, nisem našel ustreznega gradiva! O joj, čisto preveč zadetkov, kako naj najdem relevantnega! Pa saj to ni res, sporočilo hekerjev? (npr. da sem zadel na loteriji,) ki kar ne izgine in ne izgine!!!

Ste začeli morda dvomiti v svojo informacijsko pismenost? Se vam zdi da vendarle ni vse tako otročje lahko? Ne skrbite! Vzemite si tiste četrt urice prostega časa ter se sprehodite do najbljižne knjižnice (naredili boste nekaj dobrega za svoje zdravje). Tu vas čakamo ljudje, ki smo pripravljeni pomagati! Mar ni prijazen referenčni pogovor s prikupnim ter simpatičnim knjižničarjem/knjižničarko, ki točno ve na kateri polici se nahaja določeno gradivo, ki ga potrebujete, veliko priročnejši, od dandanes tako priljubljenih računalnikov? S njihovo pomočjo res lahko dostopaš do vsega kar te zanima, vendar se v poplavi različnih podatkov kaj hitro lahko zgubiš.

Knjižničarji se dandanes spopadamo z mnogimi oblikami konkurence. Vzenimo za primer recimo vsem dobro znani Google ter si postavimo naslednja vprašanja: Kakšno mesto v informacijskem svetu, v katerem nam Google praktično ponuja vse, v njem zavzemajo tradicionalne, kakor tudi digitalne knjižnice? Je tradicionalnim knjižnicam sploh še za obstati? Kako bodo delovale, če v svoje vrste ne bodo sprejele novosti informacijske tehnologije, kako pokriti aktualnost, dostopnost, ažurnost ter relevantnost, če gre pa vse on-line?

V manj kot desetletju je svetovni splet povsem spremenil naše pojmovanje do dostopanja do informacij. Ni nam več treba iti v knjižnico, da bi dobili ustrezne podatke. Namesto tega raje opravimo nekaj »klikov« in celoten dokument je že pred nami. Termin »googlanje« pa je že mednarodno postal sinonim za iskanje informacij.
Če smo malce bolj pesimistični lahko rečemo da gre za bitko med obstojem Googla ter knjižnic!
Vendar zakaj konkurenca, če ga lahko gledamo tudi kot nekakšnega partnerja. Novosti, ki se pri Googlu izkažejo za dobre, bi preprosto lahko uporabili tuidi v knjižnicah. Ne da uporabnikom ponudimo prenos podatkov preko usb-ključa ali drugega temu podobnega nosilca. Izpopolnimo raje knjižnične kataloge. Tako da listkovne čim prej (v kolikor to že nismo) prepišemo v računalnike in jih ponudimo uporabnikom. Le-ti lahko potem samostojno brskajo po njih, ko najdejo ustrezno gradivo, pa naj se jim izpiše podatek tudi o tem kje se le-to nahaja (npr. št. razdelka, police...). Podoben računalniški program že obstaja v Bežigrajski knjižnici.

Kako nazaj? Bojim se da poti nazaj več ni! Mogoče zgolj pri arhivih, ki bodo hranili neke varnostne kopije, da se gradivo ne bi porazgubilo. Saj je naše osnovno poslanstvo, ki izhaja še iz knjižnic prvih civilizacij Mezopotamije, še vedno ostalo isto. To je zbiranje zapisov in njihova hramba ter omogočanje dostopa do njih, ko je to potrebno.

Kako naprej? Naučiti se bomo morali živeti v simbiozi z vsemi prednostmi in slabostmi sodobne informacijske tehnologije. Pri tem pa ne smemo dopustiti, da bi nas »gospod« WWW povsem pohrustal!
Sama sem mnenja, da bomo knjižničarji obstali še kar nekaj časa. Je pa vsekakor res, da se bomo morali izpopolniti tudi v znanjih iz področja računalništva.
Ključ je torej v aktivnosti knjižničarjev in njihovi sposobnosti prilagajanja, tako predvsem uporabnikom, kakor tudi novostim svetovnega spleta.

19 komentarjev:

  1. Pozdravljam novo avtorico bloga, študentko bibliotekarstva. Že prvi prispevek je zelo pronicljiv in upam, da bo Nini tudi v bodoče poudarjala pomembnost tega, da se sliši vsako mnenje. Knjižničarstvo kot stroka potrebuje čimveč aktivnih ljudi, ki bi bili pripravljeni izražati strokovna stališča v knjižničarstvu in tako ustvarjati aktivno politiko in spremembe na boljše.

    Glede vsebine pa se strinjam, da je pri knjižničarjih zadnja leta vedno bolj pomembna sposobnost prilagajanja. Problemi hibridne knjižnice pa se že dlje časa raziskuje, pa se bojim, da še vedno ni dokončne rešitve.

    OdgovoriIzbriši
  2. Tudi sam se "uradno" pridružujem pozdravu novi avtorici, ki bo definitivno prinesla nek nov vetrič v ta blog, saj še ni "obremenjena" z vso teorijo in prakso naše profesije.

    Nekaj hitrih komentarjev na zgornji prispevek:

    - Google knjižnicam v smislu "prave konkurence" ne konkurira, saj gre za vsaj dva različna pogleda: profitni in neprofitni pogled.

    - Google v končni fazi ne ponuja novosti oziroma kar že ne bi bilo videno v knjižnicah (seveda, kar se tiče knjižnic) - je pa res, da Google veliko hitreje adaptira knjižničarsko znanje kot pa knjižničarji Googlova orodja

    - Zaenkrat ne poznam nobene resne raziskave, ki bi šla v to smer, da knjižnice zaradi Googla propadajo. Res je, zmanjšuje se jim npr. izposoja a daleč od tega da bi zaradi tega propadle.

    - Nini, kaj je zate pravzaprav definicija tradicionalne knjižnice? Zmotil me je namreč naslednji tvoj stavek:" Lako pokriti aktualnost, dostopnost, ažurnost ter relevantnost, če gre pa vse on-line?" Mar tradicionalna knjižnica nima niti dostopa do svetovnega spleta?

    - Izraz "guglanje" postaja sinonim za iskanje informacij. Se strinjam. Potrebno pa je vedeti, da tovrstne informacije niti malo niso primerne za resno raziskovalno delo. Kakovostne informacije praviloma niso zastonj oziroma prosto dostopne.

    - Kar se tiče našega poslanstva, ki ga ti opisuješ takole:"zbiranje zapisov in njihova hramba ter omogočanje dostopa do njih". Prva predpostavka je spremenjena v "selekcioniranje" zapisov, druga predpostavka je passe (v elektronskem svetu knjižnica v veliki meri opušča hranjenje). Ključna predpostavka je tako "omogočanje dostopa do informacij". Tu osebno vidim prihodnost knjižnic v smislu javnega dobrega, ki je tesno povezana s samo selekcijo informacij v našemu "overcrowded" svetu.

    - Gospod WWW nas definitivno ne bo pohrustal, saj je kot tak le orodje v rokah posameznikov. Knjižničarji ne bomo le obstali še nekaj časa, temveč si upam trditi, da bomo preživeli WWW v obliki kot obstaja sedaj.

    Se pa v največji meri strinjam s tvojim zaključkom, da je ključ v sposobnosti prilagajanja.

    OdgovoriIzbriši
  3. - Ne strinjam se, da konkurenca obstaja samo kadar gre za profit. Google in knjižnice imajo mnogo enakih ciljev samo dugačno polje delovanja: google je bolj omejen.
    - Aktualnost knjižnic je zame večji problem, ko se govori o katalogih knjižnic. Se mi zdi, da se lahko kar strinjamo z Nini glede problematike katalogizacije on-line gradiv (o čemer smo na Biblioblogu že govorili).
    - Tilen, mar praviš, da informacije na svetovnem spletu niso primerne za raziskovalno delo? Saj se z googlom najde povsem "uradne" informacije, ki so zelo relevantne za določeno raziskovalno delo. Še posebej, če razširiš pojem guglanje na celotni internet (kar se postopoma tudi dogaja - tudi Telefonski imenik Slovenije je poguglan).
    - opuščanje hranjenja je zelo velik problem, saj arhiviranje on-line gradiv ni ne načrtovano ne poenoteno in še najmanj zagotovljeno.
    - tudi preživetje knjižničarjev je na nek način ogroženo, saj niti mi sami večkrat ne znamo ubraniti, razložiti bistva svojega dela. Kmalu se lahko zgodi, da bomo šli po poti kočijažev. Vsekakor bodo preživeli samo najbolj sposobni.

    OdgovoriIzbriši
  4. @Mitja

    - Ne strinjaj se z menoj, vendar bodi dosleden. Nisem rekel da konkurenca obstaja samo kadar gre za profit. Rekel sem v smislu "prave konkurence", ki je v 99% tržnega značaja.

    - Kar se raziskovalnega dela tiče. Negiraš me med vrsticami. Rekel sem za resno raziskovalno delo. Če veš za kakšen primer znanstvenega članka, ki je bil napisan izključno na podlagi "google-virov", mi prosim sporoči. Tole pa moram eksplicitno povedati. Google je lahko vstopna točka v raziskovanje. Mnogo res kvalitetnih e-virov je odprtega dostopa. Vendar -če resen znanstvenik zanemari cca 20000 strokovnih revij, ki v osnovi niso prosto dostopne, le ta ni resen znanstvenik ampak se z raziskovanjem ukvarja morebiti v prostem času. Google v tem trenutku navkljub svoji veličini ni "končno raziskovalno orodje". In to je to :).

    OdgovoriIzbriši
  5. Tilen, ne vem, kaj smatraš za vir. Napisal si informacije in tudi te so lahko tudi podatki za raziskavo. In ne vem, zakaj bi bil google vir neprimeren. Vsekakor pa je tudi izključnost povsem nekaj drugega. In prav gotovo obstaja kak članek, ki je napisan na podlagi virov, ki so bili najdeni s pomočjo googla. Tudi če ti niso prosto dostopni, se jih lahko išče z Google učenjakom" (scholar) torej so po definiciji guglani, mar ne?

    OdgovoriIzbriši
  6. Če ne veš, kaj sem smatral za vir, kako to, da si me lahko negiral potem? (/sarkazem off) Se bom izrazil malce drugače. Google je primeren v smislu vhodnih vrat v raziskovanje. Seveda obstajajo članki, ki so napisani na podlagi Google virov, vendar!! Moraš vedeti kaj Google pravzaprav indeksira. Zatorej - Google že lahko najde članek in ga "poindeksira" - vendar to naredi v plačljivih revijah le do stopnje izvlečka. In tu je srž problema. Resen raziskovalec bo imel CEL članek pri sebi in bo le takšnega samo citiral - ne bo naredil raziskave na nivoju izvlečka ;).

    Mogoče imava zopet le terminološke probleme? :)

    OdgovoriIzbriši
  7. @Tilen in Mitja: Najprej hvala za uradne pozdrave! =) Res lepo od vaju, saj smo se tudi že osebno spoznali! Težko vama konkuriram! Saj seveda zato nima dovolj znaja! Je že tako, da sem komajda vstopila v "bibliotekarske vode". Upam da bom znala odgovoriti na vajina vprašanja.
    Veliko sta že razpravljala sama. Lepo! Konstruktivna diskusija vedno prinese kaj dobrega in uporabnega. Se bom v naprej učila od vaju!

    @Telen: Seveda da imajo tudi tradicionalne knjižnice dostop do svetovnega spleta. Saj vendar nenazadnje katalogiziramo tudi članke, ki so dostopni (lahko tudi) samo preko spleta, ni pa seveda nujno. Pa tudi večina knjižnič ima svojo spletno stran. Kot tradicionalno knjižnico smatram neko ustanovo, ki deluje, vsaj v osnovah, podobno kot Aleksandrijska knjižnica. Ne gre zgolj za nek arhiv (ki zgolj zbira gradivo) vendar tudi za urejen popis enot, ki jih knjižnica hrani, razporejenih po nekem določenem redu.

    Da Google ni končno raziskovalno orodje. Zakaj nas potem smatrajo za "generacijo google". Uporablja ga več kot polovica človeštva. (Gre za podatek, ki sem ga slišala na predavanjih.) Tudi sama opažam med vrstniki, da je prva stvar, če imamo neko informacijsko potrebo le-to "odgooglamo". Šele nato, če je rezultatov zares preveč, da bi jih uspešno prefiltrirali se obrnemo na knjižničarje. Pač po Zipfovem zakonu. Od doma je preprosteje, kot hoditi v knjižnico in tam brskati ter spraševati za gradivom. Na Googlu je pribljižno tako: Ni, da ni! Najde pač, v (veliki večini) vse! Če pa v knjižnici nimaš ustreunega gradiva, lahko uporabnika zgolj napotiš na medknjižnično izposojo.

    Informacije na googlu so vsekakor primerne za raziskovalno delo, sploh če gre za znanstvene raziskave in članke( naprimer uglednih revij). Problem je v tem, da ta stran lahko izgine, ali gre na drugo domeno, strežnik itd.

    @Mitja: Kako to misliš da je Google bolj omejen? Ja kdo ga pa omejuje? Načeloma se lahko lotijo vsega. Pomoje je "keč" v tem, kdo izmed nas (Bibliotekarji napram Google) bo prej prišel do novih idej, ki se bodo uveljavile.

    Sama pravita da je UDK zastarel.In tu se strinjam z vama.

    @Mitja: Ne bodo preživeli najbolj sposobni, vendar tisti najbolj prilagodljivi!

    Pa saj imamo vendar komunikacijski krog knjige! Ne moremo ga kar tako "porušiti" ali spreminjati. Mar naj , če bo vse čez nekaj let res dostopno zgolj preko spleta, preprosto črtamo založnike in knjigotržce (prosim naj se kdo izmed vas javi, ter brani svoj poklic!!!) , kako bomo pa potem promovirali in hkrati vedeli da neko določeno gradivo sploh obstaja?
    Mar ni šel Stiven King v to, da je neko svojo grozljivko "izdal" samo preko spleta. Ljudje naj bi si jo lahko prenesli preko spleta v lastni računalnik, proti plačilu. Pa se je kaj hitro premislil, ko njegov honorar ni bil enak pričakovanemu. (Namreč zgolj peščica je plačala za knjigo.)

    @Tilen: Te citiram:/../ Google že lahko najde članek in ga "poindeksira" - vendar to naredi v plačljivih revijah le do stopnje izvlečka./.../

    Kako to misliš? Saj imaš vendar možnost navigacije do celotnega gradiva in to v prostem dostopu! Vzemiva na primer Google Scholar! Povno knjig lahko bereš preko njega, pa ti zato ni treba plačati niti evra. Tudi znanstvena literatura se najde ne samo poljudna.

    OdgovoriIzbriši
  8. @Nini

    Manjkal je tale tvoj pogled v smislu nekoga, ki je začel šolanje v naši stroki. Stvari so na žalost precej bolj zapletene, kot jih ti prikazuješ.

    - "Da Google ni končno raziskovalno orodje. Zakaj nas potem smatrajo za "generacijo google". Uporablja ga več kot polovica človeštva." To ni prava vzrok-posledica povezava. Naj ponovim - Google ni končno raziskovalno orodje, je le vstopna točka. Google nam ne izlušči vseh tistih informacij, ki jih pri delu potrebujemo. To naredimo sami s pomočjo znanj, ki jih osvojimo tekom šolanja. Imenovanje "google generacija" je le eno izmed poimenovanj generacije, ki pač temelji na nekem fenomenu, ki se je pojavil v tistem trenutku. Informacija, da Google uporablja pol človeštva, je pa naravnost smešna. Svet je še marsikaj drugega kot Zahodna Evropa, Združene države in Indija ter Kitajska (poenostavljeno povedano). Daleč prej bi si upal trditi, da polovica človeštva sploh nima dostopa do svetovnega spleta.

    - "Na Googlu je približno tako: Ni, da ni! Najde pač, v (veliki večini) vse!" Google še zdaleč ne najde vsega. Najde pa zelo veliko podatkov, ki ne nudijo niti 0,1% informacije.

    - "Informacije na googlu so vsekakor primerne za raziskovalno delo, sploh če gre za znanstvene raziskave in članke( naprimer uglednih revij). Problem je v tem, da ta stran lahko izgine, ali gre na drugo domeno, strežnik itd." Google znanstvene raziskave seveda najde, vendar v veliki meri do njih ne moremo dostopati. Znanje je v končni fazi tudi ekonomska dobrina - za veliko večino stvari se plača. (pustimo ob strani za trenutek open source zadeve, ki predstavljajo v tem trenutku zanemarljiv del celote). Spletne strani "kvalitetnih ponudnikov znanja" ne izginejo. Izgine pa veliko balasta.

    -"Bibliotekarji napram Google" Tu ni računice. Bom zaostril do skrajnosti. Je samo Bibliotekarji in Google.

    -"Komunikacijski krog knjige" - je že zdavnaj porušen in spremenjen in tega se zavedajo vsi. V "print on demand" sceni je založnik v današnjem pomenu besede črtan. Ne obstaja več. Kar vprašaj prof. Kovača :).

    - "Stephen King in njegov neuspeh" - zgodba je precej bolj zapletena kot se zdi na prvi pogled. Tu v prvi vrsti ni bil problem manjko založnika samo v smislu založnika ampak predvsem enormne marketinške mašinerije. Kar se honorarja tiče - kakšen misliš da je bil njegov "pričakovani honorar"? Takrat je šlo po mojem dosti bolj za "tipanje terena" kot kaj drugega.

    - "Saj imaš vendar možnost navigacije do celotnega gradiva in to v prostem dostopu! Vzemiva na primer Google Scholar! Povno knjig lahko bereš preko njega, pa ti zato ni treba plačati niti evra." Ta sestavek je pa na žalost največja zmota večine študentske populacije. Ne zanikam, da lahko brskamo po polnih besedilih preko Googla. Povej mi samo, koliko tovrstnih besedil še ima veljavno avtorsko pravico npr.? Znanstvena literatura se v 90% primerov plača. Tudi če to ne udari študente direktno po žepu, je potrebno imeti v glavi razčiščeno, da zato plača posredno knjižnica/univerza - država iz proračuna - vaši starši v proračun (če ekstremno poenostavim).

    Toliko zaenkrat.

    OdgovoriIzbriši
  9. ->Tudi če to ne udari študente direktno po žepu, je potrebno imeti v glavi razčiščeno, da zato plača posredno knjižnica/univerza - država iz proračuna - vaši starši v proračun (če ekstremno poenostavim).


    Iz tega pogleda se seveda strinjam s teboj. Morda se pa res nismo povsem razumeli, mislila sem uporabnika spleta, ki brska po Googlu neposredno!

    Drugače pa: Fanta sem zelo, zelo vesela, da smo se našli in začeli sodelovati. Lepo je da k sebi vabita tudi študente "začetnike". Če mi posredujeta vsaj pol vajinega znanja, pa bo to izredno veliko zame in sem vama izredno hvaležna! Kar tako naprej;) Naj živi Biblioblog!!!
    ps. Upam da kmalu dobimo kakšnega novega člana. Bo treba delati na promociji! Moja pomoč pride tu vsekakor v upoštev! =)

    OdgovoriIzbriši
  10. citiram: :/../ Google že lahko najde članek in ga "poindeksira" - vendar to naredi v plačljivih revijah le do stopnje izvlečka./.../

    To ni res. Indeksirana so tudi celotna besdila večine komercialnih založb. Lp. Miro

    OdgovoriIzbriši
  11. "Indeksirana so tudi celotna besedila večine komercialnih založb."

    Imam sama tudi podobne izkušnje.

    OdgovoriIzbriši
  12. @Miro

    "You say potato, I say potato." :)

    Moja napaka v premalo natačni interpretaciji, priznam. Google seveda poindeksira načeloma vse (razen tistega kar ne, npr. knjižničnih katalogov). Moja interpretacija indeksiranja je bila v mojih zgornjih postih naslednja in se seveda nanaša na sam kontekst debate: "Google ne ponuja dostopa do ogromnega števila znanstvenih publikacij, ki so plačljivega značaja. Google že lahko indeksira metapodatke iz celotnih besedil (npr. avtor, naslov ipd.) vendar NE indeksira v smislu tega, da bi lahko Google KOT TAK ponujal raziskovalcem ta besedila zaradi svojega indeksiranja v polni tekstovni obliki. Zaradi tega ne bom nikoli pristal na tezo, da se lahko večino kvalitetnih raziskav naredi izključno na podlagi polnodostopnih Googlovih virov."

    Se pa priporočam za kakšen članek indeksiranja Googla. Se pravi ne kako Google indeksira in tudi ne kaj indeksira AMPAK članek o indeksaciji celotnih besedil komercialnih založb.

    Še enkrat - jasno je, da Google indeksira tudi komercialne založbe (tu gre navsezadnje za obojestransko korist). Se opravičujem zaradi svoje malce slabše zastavljene sintakse (sem pač pričakoval da bo večina vas vedela, kam molim taco).

    OdgovoriIzbriši
  13. Tilen, v celoti razumem pogled. Vendar je vsaj, kar se mene tiče, pomembno, da razumem Google kot bibliografsko orodje. V tem pogledu seveda ločujem indexer oz. crawler od iskalnih mehanizmov. Predvsem naj omenim Google Scholar, ki dejansko vsebuje mehanizme za dostop do licenciranih vsebin tudi izven kroga IP avtentikacije, saj omogoča namestitev openURL povezovalnika. To splošni Google ne omogoča, zato je v tem iskalnem modulu seveda zmeda večja. Sicer pa je moja izkušnja z uporabniki tako v splošnem modulu kot v Šolarju ta, da uporabniki kliknejo na link pa kamor pade pade. Škoda je, da je zelo skrita povezava Vse verzije, ki omogoča dostop do različnih ponudnikov, naslovni link pa vodi le do enega izmed teh. Recimo: mi imamo Scientometrics na Springerju, link pa vodi na izdajatelja (Kiado).

    Kar se člankov tiče: problem Google je dejansko netransparentnost pokritosti. Predlagam ti, da si morda ogledaš nekaj člankov: http://www.librijournal.org/pdf/2005-4pp170-180.pdf https://noril.uib.no/index.php/noril/article/viewFile/10/6

    http://www.jacso.info/PDFs/meier-google-scholar-coverage-of-engineering-literature.pdf

    https://ejournals.library.ualberta.ca/index.php/EBLIP/article/view/150/245

    Morda od tod naprej lahko nadaljuješ, toda kot sem že omenil, zelo pomemben učni stil uporabnikov Googla pri pridobivanju informacij je, da se ne sprašujejo, kaj je odzadaj.

    Pa še namig: napiši v splošni Google sledečo iskalno strategijo

    "experimental apparatus reproduces " +keywords +abstract

    Poglej kaj dobiš:)

    Pa imava eno temo spet za eno kavo he, he:)))

    OdgovoriIzbriši
  14. g.Pušnik: Kaj mislite s tem, ko pravite, da razumete Google kot bibliografsko orodje? Se vam zdi primeren za indeksacijo?
    Seveda ga lahko uporabljamo tudi v ta namen, vendar ali ne ponuja več različnih možnosti? Nekako sem mnenja, da to ni njegov prvotni namen. Vesela bom, če me vsi skupaj še kaj poičite. Zanima me zgolj Vaše mnenje o tem.

    OdgovoriIzbriši
  15. Google kot bibliografsko orodje? Jasno, to je vaš kot tudi moj temeljni bibliografski vir, če ga seveda znamo pravilno uporabljati. Konceptuelne kopije Googla so sodobni enotni uporabniški vmesniki, ki ne iščejo združevalno temveč uporavljajo t.i. harvesterje za indeksacijoknjižničnih vsebin in katalogov. Mi smo v CTK tik pred testno uporabo enega izmed njih. Paradigma indeksacije celotnih besedil ter ekstarcije meta podatkov v poljubne XML sheme se torej nezadržno bliža. Kdo se med knjižničarji boji tega in kkriči o nekakšni sovražnosti sodobnih pristopov avtomatiziranega zagotavljanja dostopa do vsebin? Tisti knjižničarji, ki se jim ne da učiti in varujejo svoje vrtičke z okopi iz nesmiselnih formalnih zahtev. Ob tem, da ročna obdelava enega kosa gradiva stane v nekaterih primerih več kot gradivo samo. Globoko se strinjam z Tilnom: NE knjižničarji ali Google temveč knjižničarji IN Google.

    OdgovoriIzbriši
  16. Torej vas nekako "ubogam" in tudi sama sedaj pravim knjižničarji in google. V osprredje pa seveda prihajata tako vseživljensko učenje kakor tudi zmnožnost čim hitrejšega in hkrati čim učinkovitejšega prilagajanja sodobni tehnologiji.

    OdgovoriIzbriši
  17. @Nini

    1. Ne ubogaj ampak uporabljaj logiko ter kritično presodi vsako situacijo. :)

    2. Vseživljensko učenje je neka paradigma, ki jo knjižničarji izvrstno promoviramo. Po mojem mnenju smo tudi ena redkih profesij, ki poudarja pomembnost te paradigme.

    3. Učinkovitejše prilagajanje sodobni tehnologiji je sicer "a must". Dosti boljša rešitev pa je spremljanje trendov - kritično presojanje raznih tehnologij ter predvsem zmožnost kreiranja! novih tehnologij/rešitev. Najbolj uspešni bomo takrat, ko ne bomo le v koraku s časom, temveč bomo korak pred vsemi.

    OdgovoriIzbriši
  18. @Tilen: Beseda UBOGAM je bila v narekovajih, s svojim namenom. =)

    Pa tudi "ubogam" vas po svoji predhodnji kritični presoji. Ne skrbi!(Aja ,saj praviš da ne. ;) )

    ->Najbolj uspešni bomo takrat, ko ne bomo le v koraku s časom, temveč bomo korak pred vsemi.

    Pa bomo? Jaz srčno upam da. Kako zadeve stojijo, mi pa prosim povejte vi.

    OdgovoriIzbriši