21.4.09

Svetovni dan knjige in avtorske pravice


23. 4. je svetovni dan knjige in avtorske pravice. To je mednarodni dogodek, ki ga organizira UNESCO (United Nations Educational, Scientific and Cultural Organization) in je bil prvič organiziran v Španiji v letu 1923, kjer se je praznovanje obletnice smrti Miguela de Cervantesa lokalnih knjigarn in praznovanje dneva sv. Gregorja združilo v novo tradicionalno praznovanje z rožami in ... knjigami.

Namen svetovnega dneva knjige je po UNESCO:
S praznovanjem tega dneva po celem svetu, skuša UNESCO promovirati branje, objavljanje in zaščito intelektualne lastnine s pomočjo zakonodaje o varovanju avtorske in sorodnih pravic.
23. april je simbolični datum za svetovno literaturo, kajti na ta dan se je v istem letu 1616, končala življenska pot Cervantesa, Shakespeara in Inca Garcilasa de la Vege. To je hkrati tudi obletnica rojstva ali smrti drugih znanih avtorjev, kot so Maurice Druon, K.Laxness, Vladimir Nabokov, Josep Pla in Manuel Mejía Vallejo. Tako je bil enostavna izbira za UNESCOvo Generalno konferenco, da po celem svetu počasti knjige in avtorje, vzpodbuja še posebej mlade ljudi da najdejo užitek pri branju in pridobijo spoštovanje za neprecenljive dosežke tistih, ki so pomagali pri napredku družbe in kulture.

Ideja za proslavo je prišla iz Katalonije, kjer je na 23. april, dan sv. Gregorja, vrtnica tradicionalno darilo za vsako prodano knjigo. Uspeh Svetovnega dneva knjige in avtorske pravice temelji na podpori vseh (avtorjev, založnikov, učiteljev, knjižničarjev, javnih in zasebnih institucij, humanitarnih nevladnih organizacij in medijev), ki so bili povabljeni v vseh državah s strani UNESCO nacionalnih odborov, klubov, centrov in povezanih šol in knjižnic - vseh, ki so motivirani za skupno delo pri proslavi knjige in avtorjev.
(povzeto po: Mobileread)


Praznujemo tudi v Sloveniji

Že trinajsto leto zapored Društvo slovenskih pisateljev organizira Slovenske dneve knjige. Med 21. in 25. aprilom se bo na glavnem prizorišču v ljubljanskem parku Zvezda odvijal knjižni sejem z vrsto koncertov, predstavitev in kulturno zabavnim programom. Na slavnostni otvoritvi bo med drugim podeljena nagrada Slovenskih dnevov knjige za najboljšo kratko zgodbo. Obiskovalci knjižnega sejma bodo lahko kupili knjige po znižanih cenah, pregledali knjižno bero in se družili z ljubitelji pisane in govorjene besede. Na sejmu bo prodajalo čez šestdeset založb, na odru pa se bodo vrstili nastopi glasbenikov in drugih umetnikov. Središčno dogajanje sovpada s svetovnim dnevom knjige, ki ga je leta 1996 razglasil UNESCO. Tedaj se bo po celi Sloveniji izpeljala akcija Podarimo knjigo. V spremljevalnem programu bodo pod geslom JEZIK JE SVET v prostorih Društva slovenskih pisateljev potekali literarni večeri, branja in okrogle mize; v jazz klubu Gajo se bo odvijal cikel pesniških večerov Vsaka pesem spremeni svet. S posebnim otroškim programom bo poskrbljeno tudi za najmlajše bralce. V času Slovenskih dnevov knjige potekajo knjižni sejmi po vsej Sloveniji, tako na primer v Mariboru, Celju, Velenju, Kopru, Novem mestu in še marsikje drugod.
(povzeto po: Društvo slovenskih pisateljev)

Tudi na Biblioblogu se pridružujemo proslavi! Kako boste praznovali vi?

World Book Day na Wikipedii.
World Book Day, UNESCO v angleščini.
V Združenem kraljestvu očitno praznujejo dan knjige 5. maja 2009.

8 komentarjev:

  1. Jaz bom prav 23. aprila (bodočim) bibliotekarjem predaval o elektronskih publikacijah . . . in sem eden tistih, ki ne napovedujem "smrti" tiskane knjige :-)

    OdgovoriIzbriši
  2. Vas lahko vprašam kje bo to predavanje?

    OdgovoriIzbriši
  3. Janez - zanimiva novost v našem prostoru bi bila tudi ta, če bi lahko predavanja posneli in "streamali" v spletni eter. Sploh za nekatere, ki imajo bolj malo časa udeležiti se zanimivih predavanj.

    Naj podam eno zanimivo paralelo, ki se tiče tiskane in elektronske knjige. Serijo "Star Trek" pozna velika večina ljudi (a ne Mitja? :) ). Ena po mojem okusu boljša fraza, ki se je pojavila znotraj te serije, je naslednja:

    "Strength is irrelevant. Resistance is futile. We wish to improve ourselves. We will add your biological and technological distinctiveness to our own. Your culture will adapt to service ours."

    Paralela je jasna. Tiskana knjiga ne izumre, ampak se v prihodnosti podredi. Kot zanimivost naj povem, da je naslov epizode v katerem se je pojavila zgornja misel - "The Best of Both Worlds". Paralela je sedaj popolna. Človeštvo stremi k akumulaciji znanja z namenom doseganja novega znanja. To je bilo v zgodovini vedno znova dokazano. Tako bo po mojem skromnem mnenju tudi s knjigo v tiskani obliki.

    I have spoken. :)

    OdgovoriIzbriši
  4. Ja, Tilen, to počnejo virusi že milijardo let . . . prepričajo organizme, da "delajo" zanje.
    Pa smo prišli ljudje in (iz)našli plesen, ki ubija viruse :-).
    Pa so bili spet virusi brihtni in se prilagodili antibiotikom . . . in ti zdaj marsikomu bolj škodujejo kot pa samim virusom . . .

    No, saj se povsem strinjam s teboj, malo pa včasih rad provociram. Poleg želje po akumulaciji znanja je še pogosto značilno vzporedno sobivanje različnih oblik (svinčnike in "kulije" kljub računalniku še vedni uspešno prodajajo, res pa ne več pisalnih strojev, za prav lepo podpisovanje nekateri še vedno uporabljajo zlate nalivnike, in predsednik L.B.Johnson je dal prav za svojo osebno rabo razviti flomaster prav v času, ko je bil račinalnik že na velikem pohodu - in oba sta imela (in še imata) svoj neizmerni uspeh na tržišču).

    @Nini, tečaj je v NUK-u (tokrat) kot sestavni del priprav na strokovni izpit. Je pa sicer tudi celodnevni (šesturni) samo temu posvečen tečaj, ki pa si ga zamudila (16. aprila). Ko bom malo počistil na strežniku, bom naložil prezentacijo in jo lahko tukajle objavim. Predavanje samo pa . . . no, bomo videli in se zmenimo takrat.

    OdgovoriIzbriši
  5. Janez, dodajam še anekdoto, ki jo poznamo bolj ali manj vsi in jo lahko tudi ponudimo kot paralelo pri tiskani VS elektronski knjigi. Američani so se kar nekaj časa trudili izumiti pisalo, ki bi normalno delovalo v vesolju in zanj zapravili kar precej sredstev - Vesoljsko pisalo. Rusi pa so uporabljali nekaj centov vredni grafitni svinčnik - Ruska rešitev. Vendar ponavljam - gre za bolj ali manj anekdoto.

    Paralela je v tem trenutku mišljena takole: v razvoj elektronske knjige gre ogromno sredstev, kljub temu, da z njo na trenutke izumljamo "toplo vodo". Vendar - razvoj tiskane knjige se je ustavil že dolgo tega (morda takoj po "izumu"?!), prihodnost pa je definitivno elektronska.

    OdgovoriIzbriši
  6. @Bibliowasp, zadnja beseda v prevodu Osjega gnezda bi morala biti "vsakogar" (in ne "nekoga"), opazil šele danes, pomenska razlika pa je enormna.

    @Tilen, saj jaz sem zagovornik in pristaš elektronike, tudi ponosen lastnik bralnika (ki pa je ta hip že tretjič v pol leta v popravilu . . .).

    Mogoče je ta hip največji problem v tem, da skuša elektronska knjiga "simulirati" tradicionalno knjigo. Take simulacije se pogosto niso obnesle (lep primer so računalniški katalogi, ki so v začetku skušali čim bolj verno posnemati listkovni katalog). "Nore ideje" in razvoj iz nič so lahko dosti boljše. Pravo učinkovito letalo je nastalo, ko je človek nehal poskušati posnemati gibljiva ptičja krila in postavil povsem nov, na videz neizvedljiv koncept letala s togimi krili. Mogoče še čakamo "nori" koncept povsem drugačne elektronske knjige prihodnosti. Jaz že.

    OdgovoriIzbriši
  7. @Janez

    Meni se zdi kar dober prevod (priredba). "Nekoga" v tem kontekstu pomeni da za vsakoga obstaja ena knjiga, ki ga lahko užali. "Vsakogar" pa pomeni, da obstaja ena knjiga, ki je žaljiva do vseh. Se motim?

    OdgovoriIzbriši
  8. Ja, seveda, in prav tako razumem izvirnik jaz . . . "nekaj takega, da bo vsakdo (u)žaljen" (= v dobri knjižnici nihče ne ostane neprizadet). Prosto po Ranganathanu: Vsakemu bralcu ena taka, da ga žali. Ni nujno, da je to ena sama knjiga za vse ljudi, pač "nekaj" se mora najti za vsakega . . . po domače "za vsako rit raste šiba v grmu".

    OdgovoriIzbriši