2.4.09

Krajevna knjižnica dr. Marje Boršnik v Borovnici - zaprtje ali selitev?

23.3.2009 smo lahko v Dnevniku prebrali novico o problematiki knjižnice v Borovnici. Hiša, v kateri trenutno poslujejo je namreč last župnije Borovnica - pogodba, ki jo imajo podpisano kot najemniki, pa se izteče avgusta 2009. Kaj je v tem trenutku pravzaprav edini "de facto"? Najemne pogodbe ne bodo podaljšali, kar pomeni definitivna izselitev. Toda kam in kako? O problematiki knjižnice je pisala tudi njena knjižničarka Simona Stražišar - zgodba je dostopna na strani Občine Borovnica.

O problematiki smo seveda poizkusili dobiti konkretne odgovore od vpletenih akterjev in smo jih tudi dobili. (ponovno se zahvaljujemo za ažurno posredovanje odgovorov - vedno znova odkrivamo, da so knjižnice izjemno kooperativne!) Objavljamo intervju z knjižničarko Simono Stražišar in gospo Suzano Potočnik, direktorico Cankarjeve
knjiznice Vrhnika, pod katero spada knjižnica v Borovnici.


Kaj je za vas primarni problem ne-podaljšanja najemne pogodbe? Drugi načrti, ki jih ima občina z vašimi trenutnimi prostori (mimogrede, kateri so to?) ali dotrajanost stavbe?

V hisi, kjer je trenutno knjiznica, smo najemniki. Hisa je last Zupnije Borovnica in so ji jo vrnili. To je izglasoval pred leti obcinski svet Obcine Borovnica. Zupnija ima s to hiso druge namene, zeli jo uporabljati sama in nas je ob podaljsanjih pogodbe tudi opozarjala, naj se izselimo (obcina je sopodpisnik in je to vedno
vedela). Res pa je, da je hisa tudi dotrajana in postaja vedno bolj nevarna. Prostori niti ne ustrezajo opravljanju knjiznicne dejavnosti in so za obcutljive skupine
neprimerni (starejsi, invalidi-strme stopnice). Tako da je problem v bistvu dvojen, iztek pogodbe in dotrajanost. Za nove prostore se borimo ze vrsto let, a vedno ostanemo praznih rok. Pred leti je pogorela sola, tako da se je takrat denar namenil njim, morda bi se drugace nam.


Ali sodelujete oziroma ste vsaj dali pobudo za sodelovanje v odboru za pripravo in usklajevanje razvojnih nalog občine glede tematike knjižnice?

Najprej so me povabili k sodelovanju oz. povprasali, ce bi sodelovala v odboru (kandidat mora soglasati). Pristala sem, a so ugotovili, da je sestava odbora dolocena z nekimi pravili (nisem jih raziskovala, menda pa mora biti v njem tudi doloceno stevilo svetnikov itd.), me potem niso vkljucili. Morate pa vedeti, da je to odbor, ki naj bi se ukvarjal z razvojem obcine in ne samo knjiznice. Kolikor sem
sedaj seznanjena, so v njem tudi arhitekti. Povabila na seje odbora, kadar se
govori o knjiznici (to so bile zaenkrat kar vse njihove seje), nismo dobili. Smo se pa res zaceli sprasevati, zakaj ne. Zato je ta teden direktorica Cankarjeve knjiznice poslala na obcino dopis, da zelimo tvorno sodelovati in prosimo, da se nas povabi. Res je, da na obcinske seje lahko hodi razprave poslusati vsak. Morda to velja tudi
za odbore. Vendar mi zelimo sodelovati, ne samo poslusati! Ne sedimo pa krizem rok, zato se ob obisku nekaterih svetnikov v knjiznici z njimi poskusamo pogovoriti in povedati, kaj nas tezi in kaj vse zahteva sodobna knjiznica! (takšnih oseb bi si v naši profesiji želeli več! op.p.) Razumemo njihovo zeljo imeti knjiznico v starem delu kraja in ne v novem centru Mercator, vseeno pa bi bilo
prav, da se tudi v starem jedru najde in uredi prostore po normativih in standardih. Ce je seveda to mogoce. Prav bi bilo, da se najprej oloci in ugotovi, kaj knjiznica potrebuje, potem pa isce lokacije. Tu pa opazamo, da se naprej doloca lokacijo, potem pa na njih rise knjizico. Ce ne drugace, pa v dveh nadstropjih. Ce ste brali na nasih
straneh moj sestavek, ga zakljucujem z mislijo, da staro jedro seveda spostujemo, a je treba upostevati tudi standarde, normatice in cilje stroke. Ne more biti ze nova knjiznica samo hisa, v kateri bodo knjige samo zlozene! Poleg zelje po ozivitvi in spostovanju starega jedra, je pri Mercatorju menda problem tudi cena. Menijo, da bo tam prvo nadstropje za naso obcino predrago. V 1. nadstopju centra bi imela prostore
lahko tudi obcina.


V vaši spletni objavi sem zasledil zadevo, o kateri me zanima naslednje:

* Zaposleni sta dve knjižničarki, kot pravite. Ste zaposleni za nedoločen čas?



Trenutno sva zaposleni 2 knjiznicarki. Ze 15 let je tako. Ena je trenutno za nedolocen cas (jaz), druga je za dolocen cas in naj bi bila pri nas do konca pripravnistva. Za naprej se ne vemo. Prav je, da veste, da obcina skrbi za knjiznico, namenja ji dovolj sredstev za nakup gradiva, materialne stroske, problem je edino prostor. Obcina se zanima za knjiznico, obcutek imamo, da smo zazeljeni in da jim ni vseeno. V kraju pa se ocitno ne znamo zmeniti, kaj bi radi in kako bomo to dosegli. Na vseh podrocjih, ne samo na knjiznicnem. Da se vrnem na 2 knjiznicarki. Za knjiznico v manjsem kraju sta 2 knjiznicarki kar v redu, delava tudi vse po vrsti, od nabave, obdelave, izposoje, bibliopedagoske dejavnosti... Za normalno tekoce delo je stevilka 2 super, problem pa nastane, ce bi knjiznica bila v dveh nadstropjih, kar je tudi med predlogi oz. moznostmi. Dejstvo je,da so tudi dopusti, bibliopedagoske dejavnosti (pravljicne ure, vsezivljenjsko ucenje, obiski vrtca, solarjev v projektu Rastem s knjigo...). Na sreco skoraj nismo bolni. Kaj ce bi bili? Ena knjiznicarka v dveh nadstopjih ne more delati, sploh ob konicah, ko se natrpa mnozica ljudi. Ti so tudi vedno bolj zahtevni, zaupajo nasemu izboru in zelijo, da se jim posvetimo, izbiramo zanje knjige, jim pomagamo pri delu na racunalnikih... Ljudje niso stevilke in kvalitetno delo enega cloveka v dveh nadstopjih ni mogoce.

Za dodatna pojasnila smo se tako obrnili tudi na direktorico Cankarjeve
knjiznice Vrhnika Suzano Potočnik, ki nam je povedala, da je dala dvakrat na občino Borovnica pisno prošnjo, da sodelujejo v Odboru. V torek, 7.4.09 pa bo knjižnica tam prisotna.

O predlaganih lokacijah knjižnice je svoje mnenje na prošnjo občine Borovnica podala tudi dr. Silva Novljan. Za dovoljenje objave tega mnenja še čakamo.


Zgodbi bomo seveda sledili in vas o vseh morebitnih novostih pravočasno obvestili.

1 komentar: