Strani

14.4.09

ALA Connect


Ameriška knjižničarska organizacija je postavila novo spletno stran ALA Connect.

Gre za novo storitev, ki prinaša virtualni prostor za sodelovanje, kjer se lahko člani (in tudi ne-člani) vključijo v delo združenja in hkrati tudi dobijo dodatne ugodnosti profesionalnega mreženja. V prvi fazi projekta so se osredotočili na orodja, ki omogočajo skupno delo v centraliziranem okolju.

Za uporabo ALA Connect sploh ni potrebno da si član ALA. Jaz sem se prijavil samo za to, da ugotovim kakšna je uporabniška izkušnja. Moral sem vpisati uporabniško ime, ki vključuje moje pravo ime (in je tako drugačen od drugih uporabniških imen, ki jih uporabljan na internetu), tako da me lahko najdete kot:
Mitja Iskric (non-member)
Kot ne-član sem omejen. Ampak lahko vseeno ugotovim ime in priimek čisto vsakega člana ALA, s čim se ukvarjajo in koliko se ukvarjajo z ALA. Je malo komplicirano ampak sem kar presenečen, da lahko to vse vidim. Vidim lahko tudi fotografije teh ljudi.

Spletna stran ALA Connect je vnaprej izpolnjena z delovnim okoljem za vsako formalno, aktivno skupino. Vključuje:
• 1,050 komisij
• 11 divizij
• 3 dogodke (letni, zimski, konferenca AASL)
• 17 okroglih miz
• 46 sekcij

Član se vpiše z uporabo starega uporabniškega imena in gesla, se vsi podatki o članstvu v komisijah, divizijah in ostalo sinhronizirajo in prikažejo v profilu. Dostop do delovnih mest v teh formalnih skupin je možen iz vsake strani, kar omogoča hitro in enostavno sodelovanje in prispevanje k diskusiji in delu skupine.
Omogočena so naslednja orodja:
• prispevki (podobni prispevkom na blogu)
• dokumenti (podobno kot wiki ali Google Docs)
• skupinski koledar (za srečanja, končne roke)
• ankete (za več vprašanj na enkrat, ali za posamezno vprašanje)
• pogovor (chat z možnostjo shranjevanja)
• forum

Prva stran vsake skupine avtomatično prikaže zadnjo vsebino, prihajajoče dogodke, in pet najbolj popularnih vsebin te skupine. Člani skupine lahko objavlja nove vsebine z vsemi orodji. Lahko tudi komentira objave drugih. Možno je tudi brskanje po starih vsebinah ali iskanje le po določeni skupini.

Neformalne skupine
Poleg formalnih delovnih skupin, lahko člani ustvarijo tudi svojo skupino. ALA vzpodbuja svoje člane, da ustvarjajo svoje skupnosti, ki presegajo geografske omejitve in tradicionalne okvire knjižnic.

Profili članov
Vsak član lahko ustvari osnovni profil, ki prikazuje njegovo profesionalno zgodovino. Osnovni profil je na voljo celotni javnosti.

Ustvarjanje omrežij
Člani lahko iščejo druge člane in jih lahko tudi dodajo v svojo "mrežo" kot prijatelje, sodelavce. To ni "facebook za knjižničarje" ampak le osnova za kreiranje omrežij, ki lahko zajemajo tudi prijatelje.

Nove storitve pa so:
1. Člani lahko vidijo vse njihove delovne skupina na enem mestu.
2. Člani lahko iščejo druge člane in jih dodajajo v svoje "mreže".
3. Uporabniki lahko vidijo celoten seznam članov vseh komisij, divizij, skupin, okroglih miz in sekcij.
4. Člani lahko združijo vse svoje delo v ALA na eni lokaciji.
5. Člani lahko delajo skupaj na spletu na enem dokumentu tudi ko je v obliki osnutka in ga javno objavijo, ko je končan.
6. Člani lahko prenesejo koledar bodočih dogodkov, ki so jim blizu.
7. Uporabniki lahko sledijo vsebinam določene skupine preko e-pošte ali RSS.
8. Člani lahko kreirajo svoje skupnosti neodvisno in brez pomoči zaposlenih v ALA.
9. Uporabniki lahko brskajo po formalnih skupinah ali pa skupinah, ki so jih ustvarili člani po ključnih besedah ali po nadrejenih skupinah.

Gre torej za izjemno spletno mesto, ki je lahko v ponos ameriškemu združenju. Tudi člani Biblioteam-a se bomo potrudili, da bomo slovenskim knjižničarjem kmalu ponudili podobno storitev.

IT oddelek ALA je pripravil tudi posebno stran o ustvarjanju ALA Connect. Na voljo je še vedno tudi ALA Wikis, kjer lahko vsak član ALA ustvarja svoje vsebine.

5 komentarjev:

  1. Zanimiva in nedvomno koristna zadeva, čeprav zopet trčimo na nesrečno kritično maso, ki je v naših logih pač zelo hitro premajhna. Tam je lahko zato sekcij skoraj toliko, kot je v Sloveniji visokošolskih knjižnic, in komisij nekaj manj, kot je pri nas vseh bibliotekarjev . . . S tem nočem reči, da je treba takoj obupati, seveda ne! Le kritično maso je treba povečati. Ker je število knjižničarjev končno (majhno), lahko povečamo število (tj. odstotek) aktivnih sodelavcev. V korist obstoječemu Biblioblogu in napovedani storitvi (Mitja po vzoru ALE) predlagam "agresivnejšo" promocijo, saj nam še tako dobro orodje brez zadostnega števil aktivnih članov (s prispevki, mnenji, drugimi oblikami "druženja" ipd.) ne bo kaj dosti koristilo. Saj vem, da se dobro blago samo hvali in je dober blog sam sebi najboljša reklama, ampak včasih je vendarle treba malce pomagati in prevetriti . . . Ste pomislili, da bi predstavili idejo (in že obstoječi blog ter povabilo k sodelovanju) na jesenskem posvetovanju ZBDS? Bi prav "pasalo" v tematskem sklopu "Knjižničarji, postavimo si ogledalo".

    OdgovoriIzbriši
  2. Janez, se strinjam, bi pa dodal naslednje:

    * Kritična masa je problem samo iz vidika pogleda kritične mase. Potrebno bo začeti gledati na stvari drugače. Precej drugače. Namreč - aktivno "samo-izobraževanje" s pogledom v tujino. Izmenjavanje primerov dobre prakse preko spleta. Zdi se, da mislimo, da lahko pokukamo v tujino samo preko raznih udeležb na konferencah (ki se jih izjemno majhen delež slovenskih bibliotekarjev udeleži 1-2 krat na leto). Napaka! Prav tale "izdelek ALA" je eden takšnih projektov, ki se jih lahko slovenski knjižničarji udeležimo.

    * Zdi se, da se aktivnost povečuje samo v kriznih časih. Na našo "srečo" so takšni časi sedaj tu.

    * Kar se pa agresivnejše promocije tiče. Imamo v načrtovanju okroglo mizo v CTK, kjer bi se tudi mi malce predstavili (čeprav moram omeniti, da nas pozna že kar lep krog ljudi). Druge oblike agresivne promocije bodo morale biti malce bolj načrtovane in predvsem "ciljno" naravnane. Aktivna udeležba na posvetovanju ZBDS je zanimiva ideja, o kateri bomo kar tehtno premislili.

    OdgovoriIzbriši
  3. @Tilen: Okroglo mizo zgolj za bibliotekarje ali tudi študente? Morda pa ne bi bilo tako narobe če jo naredimo kar za oboje?(Vsako posebaj seveda.) Naj tudi študentje že sedaj spoznajo s čim se ukvarjamo/ukvarjate, morda bo potem tudi več interesa da se nam pridružijo.

    OdgovoriIzbriši
  4. @Tilen, dva kratka dodatka:
    1)Kritična masa je bistvena sestavina uspeha; branjevke bi ji rekle kar »komercialno zaledje« in »kupna moč«, če tega ni, ti tudi najboljši izdelki ne pomagajo do uspeha. V okolju revščine in lakote lahko prodajaš nove mercedeze po 150 EUR, pa jih nihče ne bo niti povohal, kaj šele kupil – ni kritične mase kupcev. To sem hotel reči: tudi dober blog ali orodje a la ALA (ki ga napoveduje Mitja) ne bo delovalo, če ne bo ljudi, ki ga bodo oživljali in polnili. Teh mora biti dosti in po možnosti z različnimi mnenji in pogledi, da ne postane vse skupaj monolog (in potem monodrama). Orodje ostaja mrtvo orodje, dušo mu vdahnemo ljudje.

    2)Verjamem, da pozna Biblioblog precej ljudi, ampak to je le pasivno opazovanje od daleč, za uspeh je potrebna aktivna udeležba, sodelovanje! Tega pa pri nas kronično in akutno primanjkuje. Dosti različnih pogledov, profilov, generacij . . . Slovenci smo že tako ali tako malce preveč boječi (previdni?) in zaprti vase, pa dodajmo še blagodejen vpliv avstroogrske tradicije v šolstvu . . . in potem sedimo (pridni) na konferencah pa bog ne daj, da bi se kdo oglasil v razpravi. Isto velja za elektronsko okolje.

    @Nini, nič vsako posebej, kar skupaj!

    OdgovoriIzbriši
  5. ->in potem sedimo (pridni) na konferencah pa bog ne daj, da bi se kdo oglasil v razpravi.

    Zakaj mora enako veljati tudi za šolske klopi?!?
    Toliko koristnega, uporabnega in zanimivega lahko izveš, če kaj uprašaš, pa si študentje (občasno z mano vret, priznam ;) ) tega nekako ne upamo! Žalostno!

    Kod da se ne bi hoteli izpostavljati. Pa saj načeloma ni nič narobe če včasih tudi malce "mimo brcneš".

    ->@Nini, nič vsako posebej, kar skupaj!

    Se bojim da bo v tem primeru udeležba s strani študentov toliko manjša. Že to da se bo dogodek odvijal v CTK in ne na FF jim zna biti precej odročno. Žal, tako je.

    OdgovoriIzbriši