Elektronski bralnik Bookeen Cybook Gen3

Že več kot eno letom uporabljam svoj prvi namenski elektronski bralnik. Gre za Bookeen-ov Cybook Gen3. Z njim sem, kot bralec (na leto preberem več kot 20 romanov) zelo zadovoljen.

E-ink
Uporablja tehnologijo e-ink (e-črnilo). To pomeni, da je zaslon zelo podoben papirju. Spreminja namreč lastno strukturo in reflektira vso svetlobo. Je črnobel, zelo velik (za elektronsko napravo) in ima neverjeten kontrast tako da se za razliko od običajnega LCD zaslona lažje bere na direktni sončni svetlobi. Primerljiv je z tiskom na časopisni papir.

Naprava
Ker pa gre za elektronsko napravo, ponuja tudi mnogo več. Spreminjamo lahko velikost in vrsto (font) črk, iščemo besede v slovarjih in s seboj nosimo ogromno število knjig, vse dosegljive na dotik gumba. Navigacija je povsem enostavna in intuitivna. Bralnik je zelo tanek in lahek. V črnem ovitku izgleda kot običajni planer.

Povezovanje in vsebina
Pri povezovanju z računalnikom ni problemov. Datoteke se iz računalnika prenaša zelo enostavno, saj se Cybook obnaša kot navaden USB ključek. lahko pa si pomagamo tudi s posebnim programom za urejanje zbirke na računalniku.
Zagon bralnika je dovolj hiter (20 sek). Baterija zdrži par tednov! Sam uporabljam več različnih vrst pisave (fontov), ki jih enostavno prekopiram iz računalnika. Izbiranje knjig in listanje je enostavno in hitro. Zadnja verzija bralnika ima vse menuje v slovenščini in na njem delujejo tudi vsi šumniki. Knjige se lahko kupi 24ur na dan v več knjigarnah, ki podpirajo format .mobi. Bere pa tudi različne druge formate (pdf in html). Predvaja celo mp3 datoteke.

Drugi bralniki
Trenutno je zelo popularen Kindle, ki uporablja popolnoma enak zaslon, le da ima tudi polno tipkovnico in brezžično 3G povezavo. Kindle je dostopen samo v ZDA, prav tako tudi SONYjev bralnik, ki v zadnji verziji ponuja tudi osvetlitev in zaslon na dotik. Na slovenskem trgu so dosegljivi Cybook Gen3 (priporočam!), iRex iLiad, Kolibri v3 in BeBook.

Vsi bralniki imajo velik potencial. Seveda imajo svoje značilne prednosti in slabosti. Naj na kratko predstavim tiste, ki sem jih opazil sam:

Slabosti

• Pomanjkanje slovenskih vsebin. Dostopni so samo starejši slovenski klasiki.
  
• Krhkost. Naprava se lahko zlomi in uniči. (Moj Cybook je trenutno na popravilu v Franciji in popravilo počenega zaslona stane 135€. Iz lastnih izkušenj tako vem, da očitno ni namenjen naslanjanju in ležanju na njem.)
  
• Omejenost formatov. Gre za različne vrste zaščite, ki jih ne podpirajo vsi bralniki. Podpora standardiziranemu formatu epub za e-knjige je sicer že v pripravi pri vseh proizvajalcih. DRM ali digitalno upravljanje pravic je problem, ki se ga založniki, knjigarnarji ter izdelovalci bralnikov na žalost lotevajo vsak na svoj način. Vendar en bralnik lahko podpira več formatov. No seveda je vse "dostopno", tudi Harry Potter.

Prednosti

• Prilagodljivost. Velikost in tip (font) črk lahko spreminjamo poljubno. Individualnost in osebno prilagajanje sta zelo pomembni lastnosti.
  
• Dostopnost. Vse kar je objavljeno v elektronski obliki je dostopno takoj. Elektronske knjigarne so odprte 24ur na dan. In to po celem svetu. Nekateri bralniki podpirajo brezžično dostopanje do vsebin.
• Mobilnost. Lahko beremo karkoli kadarkoli in kjerkoli. Bralnik lahko enostavno spravimo tudi v malo večji žep.
• Raznolikost vsebin. Vse v enem. Izbira je ogromna. Beremo lahko časopise, revije, internetne strani, RSS novice, forume, knjige, prosto dostopne vsebine ali novosti svetovnih založb. Vse na istem mestu. Na istem bralniku. Večina jih prikazuje tudi slike in predvaja avdio knjige ali glasbo.
• Cena. E-knjige so 10 - 30% cenejše od papirnatih izdaj.
  
• Uporabnost. Uporabljamo lahko dodatne funkcije, kot so iskanje, slovar in zaznamki, ki jih lahko izvažamo. Zelo zanimiva izkušnja pa je tudi sama teža bralnika, obračanje strani z pritiskom na gumb. Moram omeniti tudi enostavnost odlaganja bralnika med branjem (se ne zapre kot knjiga).
  
• Kapaciteta. S sabo lahko nosimo več knjig. kot jih lahko sploh spravim na police. Več izbire je vedno prednost, primerljivo s številom TV kanalov. Pri večji izbiri lažje izberemo pravega. Na počitnice lahko vzamemo več knjig, kot jih spravimo v kovček. Več ni nujno bolje, je pa vseeno bolje, da je na voljo več.
• Zamenljivost. Vsebine lahko beremo tudi na računalniku in npr. dlančniku ali telefonu.
• Trajnost. Vsebine ni mogoče izgubiti ali uničiti, saj so kopije vedno dostopne. (Razen problemov z DRM, vendar to je druga tema).

Cena bralnika, velikost zaslona (več je bolje, vendar večje ne gre v žep in je bolj nerodno za uporabo) in npr. bolj čustvene zadeve, kot naprimer vonj po papriju, so tukaj izpuščene, saj jih ne morem definirati kot dobre ali slabe. Ni prav nobene primerjave. Gre seveda za "tehnologijo" tako da se lahko pojavijo težave tudi s tem. V tem v zvezi malo za hec Youtube predstavitev "novosti".

Mrtvorojen marketinški trik?
Potrebno se je zavedati, da bralniki z e-ink zasloni prinašajo popolnoma novo dimenzijo e-knjig in jih postopoma spet prinašajo v ospredje. E-knjige so stare že 10 let. Prvi razvoj so doživljale na dlančnikih s premajhnim, bleščečim LCD zaslonom. Pravo uporabo pa po mojem mnenju lahko doživijo šele z novimi bralniki, ki imajo zaslon enak papirju. Razvoj teh je bil dolgotrajen, vendar so potencial videle tudi večja podjetja kot so Sony in Amazon.
Ali bodo e-bralniki nadomestili prave knjige? Kot aktivni uporabnik elektronskega bralnika lahko potrdim, da gre za evolucijo, primerljivo s prehodom iz glinastih ploščic na papirus. Vabim vas, da si preberete in tudi sodelujete v aktualni vroči debati o bralnikih in e-knjigi.

Potrebno je preizkusiti!
Bralnik po mojih izkušnjah ni neuporabna, predraga igračka. Je zelo uporaben za namen, za katerega je narejen. In to je branje "poljudne" literature (romanov). Od kar imam bralnik preberem več takšnih knjig, vendar papirnatih skorajda ne berem več.

Dodatno branje: Mobileread

Ste bralnike že preizkusili tudi vi? Prispevajte vaše mnenje glede uporabe bralnikov tudi na Biblioblogu.