26.3.09

Anketa "Ali mislite da bodo "bolonjski" knjižničarji lažje zaposljivi na trgu delovne sile?"

Bolonjska reforma je nedvoumno ena izmed najbolj perečih tematik na področju visokega šolstva. Povprašali smo vas ali mislite da bodo "bolonjski" knjižničarji lažje zaposljivi na trgu delovne sile? Odgovori so bili naslednji:

Da 2 (8%)

Ne 21 (87%)

Ne vem 1 (4%)

(n=24)

Po mojem osebnem pričakovanju je vzorec ankete dosedaj največji. Prav tako je po mojem mnenju takšen rezultat. Ali za tem rezultatom stoji dejansko nepoznavanje tematike ali "dejansko" vedenje o prihodnosti zaposlovanje, je v tem trenutku seveda neznanka. Biblioteam vas vabi k debati!

Če o bolonjski reformi ne veste kaj dosti, vas za začetek vabim k preletu naslednjih spletnih strani:


Wikipedia - Bologna process

European Commision - The Bologna process

Diskusija o reformi gospoda Franca

Debata na razgledi.net

Debata iz leta 2003 Ministrstva za šolstvo, znanost in šport

Bolonja.si

Toward library and information science education in the European Union - avtorja Primož Južnič in Branka Badovinac

9 komentarjev:

  1. Kot sem že napisal na blogu g. Franca, je po mojem mnenju Bolonjska reforma propadla že na začetku, saj se ni usklajevala na univerzitetnem nivoju.
    Ker se je brez uskladitve prosto izbiralo ali 3+2 ali 4+1 se je sesul sistem prehodnosti. Tudi zbirne vsebine bi morale biti izbirne na nivoju celotne Univerze. To pa je problem neenotne Univerze.
    Ugotavljanje, kaj trg potrebuje pa je vedno problematično. Kako naj se trg zaveda prednosti novih diplomantov, če se jih ne zavedajo niti oni, niti fakulteta/univerza sama?

    Problem je tudi absolventski staž ob prehodu na drugo stopnjo. Če se želiš vpisat naprej, moraš napisati diplomo do septembra zadnjega letnika.

    Trenutno ne vidim prav nobene možnosti za razrešitev težav Bolonjske reforme. Niti ne vidim kakšne prevelike zavzetosti. Predvsem zato, ker ni nobene vzpodbude. Verjetno tudi zaradi pomanjkanja konkurence. Ooddelek za bibliotekarstvo je tudi (na žalost) samo en.

    OdgovoriIzbriši
  2. Kako naj bomo bolje zaposlivi, če pa naša diploma velja manj kot pa tista po prejšnem sistemu? Naj vsi delamo še magisterij? In če nisi dovolj "priden" (povprečna ocena nad 8)si moraš magisterij plačevati! Tudi prehod iz enega letnika v drug je tak, da skorajda ne moreš napredovati v višji letnik, če ne opraviš vseh obveznosti (beri vseh izpitov) za prejšnega. Spet smo pri zbiranju točk/ kreditev, tako kot v srednji ter osnovni šoli. :-/
    Sama sem mnenja da bi se moralo vsem omogočiti dostop do nadaljnega študija, pa čeprav njegove ocene niso ne vem kako bleščeče. Saj ocena ponavadi ne pove vsega! Če si nekdo zares močno želi tega in ima dovolj notranje motivacije mu prav tako lahko vspe!!!

    OdgovoriIzbriši
  3. Mitja, slišal sem govorice, da naj bi (ne vem kdaj in v kaki obliki) na mariborski univerzi vpeljali tovrstni študij.

    Na področju dpodiplomeskega pa na UL obstaja na NTF smer naravoslovno tehniška informatika, ki je vsaj meni dal veliko znanja. Na FF Bink me pa na podiplomskega (na mojo srečo?) niso vzeli, češ da ne ustrezam po znanju ali nekaj podobnega. To se mi sicer zdi zelo čudno.

    OdgovoriIzbriši
  4. Knjižničarstvo in knjižničarji/ke so že vedno veljali za domeno okostenelih in konzervativnih gospa in gospodov (“In the public psyche, a librarian is a woman of indeterminate age, who wears spectacles; a person with either a timorous disposition or an austere disposition, wearing a long sleeved blouse buttoned to the neck; someone who loves silence, likes books, and suffers people. Librarians don’t laugh. They are covered with a thin film of dust. They have pale skins, which, when touched (as if one ever could) might flake and prove to be reptilian scales.” Alison Hall, Behind the Bun, or Batgirl was a Librarian), lep nabor stereotipov je tudi na naslovu http://home.earthlink.net/~cyberresearcher/stereotypes.htm ) . . . Obstaja tudi šopek anekdot iz naših logov, npr. kakšna, ki jo je izustil pokojni dr. Rupel, takratni ravnatelj NUK-a (kar pa seveda ni niti približno primerljivo z izusti še živečega njegovega nečaka).

    No, fantje, pa mi opišite ne-stereotipno knjižničarko v svoji knjižnici (če upate) :-)

    @Miiiiiroooooo, a's ti tud not padu????? :-)

    OdgovoriIzbriši
  5. Dvopredmetni študij je za letošnje bruce na našem oddelku (FF) baje spet uspostavljen! =)

    Glede nestereotipne knjižničarke, mogoče pa lahko jaz kako "pomagam" :p

    Prijazna, vedno nasmejana, ustrežljiva. Ko pristopiš do nje z vprašanjem, vedno najde kup ustreznega gradiva!!! Pa še zrihtati se zna! ;)

    O kom govorim! Pojdite v NUK v najvišje nadstropje,in se prepričajte na lastne oči ter ušesa, tam boste spoznali dve simpatični in delavni dekleti!!! =)

    Verjamem pa da se v naši "Kokoški" še kje kakšna najde!!! =)

    OdgovoriIzbriši
  6. Nini, kako to misliš dvopredmetni? Ali je to tretji izbirni steber (FF) ali popolna dvojna diploma?

    OdgovoriIzbriši
  7. @Miro, upam, da bodo čimprej tudi v MB vpeljali naš študij. Konkurenca je vedno dobra!

    OdgovoriIzbriši
  8. Kakor je meni prišlo na uho. Mislim da je prav A ter B smer, tako kot včasih z dvema diplomama ja! =) Samo ne me za besedo držat!!! Bi mogla vprašati kakšnega od naših profesorjev!

    OdgovoriIzbriši
  9. Iščem in iščem, pa ne najdem "ta-pravih" besed na temo Bolonije, čeprav sem sama preko študija vključena v ta sistem.

    Takole mislim. Stvar je še premlada, da bi o njej sploh lahko sodili. Sama sem iz druge generacije bolonjskih študentov padla v tretjo.
    Gotovo je prav, da se je oddelek odločil za prenovo programa in s tem seveda tudi predmetnika! Sama menim, da so se zato odločili predvsem zaradi napredka v informacijski tehnologiji, s katero smo knjižničarji vsekakor povezani.
    Kakor vsaka stvar ima tudi ta reforma svoje prednosti in slabosti in tudi tu se teorija razlikuje od prakse. ;)
    Zelo pohvalno se mi zdi, da lahko izbiramo zunanje predmete iz drugih smeri in fakultet. To vidim kot nekakšno drugačno obliko dvopredmetnega študija. Dobro je tudi, da imamo možnost študirati v tujini, preko vsakoletnih izmenjav, saj si tako nabiremo neprecenljive življenjske in delavne izkušnje. Res pa je tudi (kakor navaja prof. Kovač v svojem članku Kako smo se "bolonjizirali") da ima celotna Univerza v Ljubljani neprimerno infrastrukturo za izvajanje bolonjskih programov, kar ob nekaterih konceptualnih paradoksih ogroža učinkovito izvedbo reforme.

    No nekaj malega mi je pa le uspelo, morda čež kakšne 5 let napišem malo bolj razširjeno objavo, saj se bodo stvari do takrat že vstalile. (Upam vsaj! ;) )

    OdgovoriIzbriši