23.2.09

Vsaj 7 razlogov, zakaj rad hodim v službo

Pokažite mi osebne izpovedi slovenskih knjižničarjev in knjižničark, pokažite mi njihove izpovedi, zakaj so postali knjižničarji/knjižničarke. Ehm.... Tako je. Tovrstnega materiala je bore malo. A le zakaj? Je morda krivec nizka samopodoba? Se sramujemo tega kar smo? Smo manjvredna profesija? Sprašujem se, zakaj nimamo takšnih portalov!


Ker visoko spoštujem profesijo in ljudi v njej, ker sem ponosen na to kar sem - objavljam vsaj 7 razlogov, zakaj rad hodim v službo (vrstni red je irelevanten):

1. Delam tisto, kar me veseli.
2. Delujem na področju, kjer lahko moje sposobnosti in znanja pridejo najbolj do izraza.
3. Delam v kolektivu, ki diha z enimi pljuči.
4. Zato, ker sem lahko pri "informacijskemu koritu". Sem informacijski junkie.
5. Ker vedno znova dobim dobre občutke, ko pomagam razrešiti informacijski dvom uporabnika.
6. Ker mi služba nudi nenehno izobraževanje.
7. Ker rad odgovarjam na provokativna vprašanja v smislu:"Ali zlagaš knjige v knjižnici?"


Ali sem sposoben našteti več razlogov? Sem. Verjetno pa nimam domišljije (ali vsaj časa) našteti 200 razlogov, kot jih je naštetih na temle blogu.


Vabim vse, da me dopolnijo!


Tilen

4 komentarji:

  1. Zanimiva tema . . . pa že cel teden nič reakcije. Sploh opažam, da je velik odziv (beri reakcija), kadar lahko kritiziramo in solimo pamet drugim. Malo ali (skoraj) nič pa takrat, ko je treba malo pomisliti in sam kaj dati od sebe, kaj šele prebrati, razumeti in analizirati. Lep primer je ta tema tukaj pa zadnjič Pravilnik o imenovanju v strokovne nazive in spremljajoča Merila . . . Kot da se nas ne tiče (?????). Brez odmeva. Kriza.

    Že naslov Vsaj 7 razlogov, zakaj rad hodim v službo je signifikanten (ali pa naskrivaj provokativen?), lahko bi bilo Vsaj 7 razlogov, zakaj rad delam, kar delam . . . . Mogoče pa je v tem »keč«. Nasmejani obrazi na blogu, ki ga citiraš, govorijo bolj o tem . . . Mogoče pa zato nimamo takšnih portalov, kot se sprašuješ. Ampak bodimo iskreni in poglejmo ozadje. Citirani portal pripravlja institucija, ki skrbi za 500 regionalnih knjižnic in ima 4 redno zaposlene z letno plačo od 53 do 100 K $ in letni budžet 850 K$. S takšnim ozadjem bi se tudi mi manj kislo nasmihali.

    Lep vikend, Janez

    OdgovoriIzbriši
  2. Hvala Janez za komentar. Se v celoti strinjam s prvim delom tvoje objave. Na trenutke vsa zadeva funkcionira v smislu:"Panem et circences." (oz. Kruha in iger...). Naš namen seveda ni tak. Hočemo vzpodbuditi resne in podkovane debate, ki lahko seveda prinesejo tudi nasprotajoča si mnenja. Resne debate se vedno podkrepijo z konkretnimi dokazi (in ne v smislu "rekla-kazala"). Najlažje je seveda nasprotovati, kjer je nasprotovanje samo sebi namen.

    Kar se tiče drugega dela Janezove objave - v trenutku objave sem imel v mislih predvsem "hoditi v službo" in ne "delati kot delati". Nalijmo si pač čistega vina - služba je precej bolj "obvezujoča" in "manj izbirna" (predvsem v današnjih časih) kot rad delati nekaj, kar pač delamo (npr. pohodništvo, vrtičkanje ipd.). V službo tako ni 100% nujno, da hodimo radi. Je pa seveda neprimerno bolje, da nam je služba v užitek in ne samo "odpikanje osmih ur".

    Ne oporekam seveda omenjeni denarni podpori citiranega portala. Raziskave pač kažejo, da v knjižničarstvu višina plače ni bila nikoli na prvem mestu kot razlog tovrstne zaposlitve (plača je ponavadi nekje pod tretjim, četrtim mestom). Manjkajo nam dejansko:

    - predstavitve oseb (prikaz obrazev in s tem nekakšno "počlovečenje) na spletnih straneh in ne samo ime, priimek ter e-mail

    - blogi ali kakršnakoli drugačna predstavitev knjižničarjev, kjer bi pokazali svojo "odprtost" družbi in se končno! oddaljimo od samozadostnosti


    Knjižničarji smo v službi družbe - bodimo kot takšni njen integrirani del. Bodimo ponosni na to, kar smo.

    Bom pa sedaj vseeno malce provokativen - knjižničarji v Sloveniji ne živimo slabo. V celoti gledano - živimo kar precej dobro. Ne moremo se seveda primerjati z VB ali ZDA (kar se višine plače tiče), vendar vsi vemo, da v teh dveh državah knjižničar pač ne more biti vsakdo, kot je to pri nas.

    OdgovoriIzbriši
  3. Najprej za pravilno razumevanje - nisem kritiziral bloga in njegovih "krušnih staršev", ki lepo skrbite zanj, obregnil sem se ob nas druge, obiskovalce in komentatorje, ki oblajamo, kar se oblajati da, na temeljna vprašanja stanja, razvoja, perspektiv, itd., itd. stroke in profesije pa niti ne "trznemo" (primer napredovanj in meril, pa tokrat zadovoljstva/nezadovoljstva na delovnem mestu). Tudi ankete na blogu so porazno slabo obiskane, najpogosteje tam nekje okrog števila prstov na obeh rokah . . . ob to sem se zadnjič že obregnil. Pa je šlo tokrat za to, kakšen blog si želimo!

    Plač pri Central Jersey Regional Library Cooperative nuikakor nisem navajal zaradi primerjave z našimi, ampak zgolj kot pokazatelj moči institucije s štirimi profesionalci, ki lahko seveda marsikaj izpelje, tudi tak portal z nasmejanimi obrazi. Ne gre pa pozabiti, da so "zahodnjaki", Američani pa še sploh, zelo odprti in za naše poglede že skoraj ekshibistionistični pri opisovanju sebe in svojega dela, hobijev, življenja, čustev, mi Slovenci pa bistveno bolj predalpsko hladni in zaprti - k drugemu bi še pokukali (uspeh Big Brotherja in Kmetij), o sebi pa bolj malo povemo. Kar poglej osebne spletne strani
    ali bloge "njih" in "nas" . . . z redkimi izjemami se potrdi moja trditev.

    Tudi jaz trdim (že dalj časa), da nam knjižničarjem pravzaprav ni nič hudega in smo mogoče prevečkrat "kar tako" nezadovoljni, je pa seveda kdaj tudi kaj hudo narobe, takrat pa se navadno premalo povežemo in konstruktivno nastopimo. Bo provokativno, če rečem, da smo si za "nesrečo" pogosto sami krivi?

    V tvojem zadnjem odstavku vidim dober korenček (kost?) za glodanje - kako postati bibliotekar? Že zadnjič sva napovedala, da bova o priliki rekla kakšno o strokovnih izpitih (pred tednom dni je bil spet en rok z malim morjem kandidatov), ki menda naredijo bibliotekarja . . .

    Lep vikend!
    (jaz grem z laufarcami na Pokljuko malo bliže soncu)

    OdgovoriIzbriši
  4. Janez, ne skrbite, kar se tiče kritike. Tudi če ste ali boste v prihodnje kritizirali, je to nadvse dobrodošlo. Če razmišljamo pomankljivo ali v napačno smer, nas seveda opozorite. Se strinjam z vašim komentarem v celoti.

    Kako postati bibliotekar pa bo definitivno ena izmed objav, kjer bi povabil k sodelovanju ostal spekter knjižničarske srenje, še predno pride do objave - se pravi ne samo v smislu komentiranja, ampak dejansko v obliki neke vrste spletnega članka, ki bi pomagal razpihati meglo o tej tematiki vsem zainteresiranim - knjižničarjem, financerjem, bodočim knjižničarjem...

    Prav tako mislim, da si strokovni izpit zasluži konkretno javno obravnavo - sploh sedaj, ko se obetajo nekatere novosti (ki so se obetale še iz časov, ko sem bil sam študent ;) ).

    OdgovoriIzbriši