Strani

14.1.09

Plače onkraj luže

Ko se začneš malo bolj zanimati za višino plače (tu seveda ne bo debate o drugih elementih, ki vzpodbujajo delo v knjižničarski stroki, kot je delovno okolje, izobraževanje, delo z uporabniki ipd.) v knjižnicah širom sveta, hitro ugotoviš, da so podatki težko dostopni oziroma jih sploh ni. Našel sem podatek za ZDA, nekaj podatkov obstaja tudi za VB in Kanado...potem se pa že počasi ustavlja. Govorim seveda o nekem sistematičnem pregledu stanja na področju plač v knjižničarstvu. ALA (Ameriško knjižničarsko združenje) je poleti 2008 objavila poročilo o plačah v knjižničarstvu

Njihovo poročilo je pomembno iz večih razlogov:

- ima že 20 letno tradicijo zbiranja podatkov (kar prinaša preverjeno metodologijo)
- ima status inštitucije z izjemnim ugledom tako v ZDA kot po svetu
- prinaša sistematično urejene podatke

Podatki so naslednji:

- gre seveda le za člane ALA, ki so v nekem smislu ekvivalenti izobrazbi našega znanstvenega magisterija (MLS -   Master of library science)
- plače so se glede na leto 2007 dvignile za 2%
- višina mediane znaša 53.251$ (trenutno je to približno letno 40.153€ oziroma približno 3.346€ mesečno) 
- višina plače rangira med 22.000$ in 331.200$ (16.588€ in 249.736€) na letni ravni oziroma 1382€ - 20.811€   na mesečni ravni
- gre za vzorec 29% populacije


Podatke je potrebno jemati seveda izključno v določenemu kontekstu:

- gre za plače knjižničarjev z določenim profilom (znanstveni magisterij) - vendar je res, da je v ZDA skoraj minimalna stopnja za "resnega" knjižničarja prav znanstveni magisterij
- gre za specifično okolje (ZDA), ki ima svojevrsto zgodovino, tradicijo, okolje
- potrebno je upoštevati življenski standard (davčni sistem, socialna zavarovanje ipd.)

Če potegnem pod črto:
- v ZDA (npr. tudi v VB in Avstraliji) je biti knjižničar tudi statusni simbol, ki je plačan, kot se spodobi! (ne glede na vse razlike med državami)

Kako pri nas? Dokler ne bo v knjižničarstvu zavel nek nov veter, ki bo odpihnil staro mentaliteto in bo naredil iz knjižničarstva profesijo, ki bo predstavljala nek statusni simbol (pri nas je lahko knjižničar vsak, ki ima 5 minut časa), se lahko za višjimi plačami samo obrišemo pod nosom.

Tilen 

4 komentarji:

  1. Tudi CILIP (Združenje knjižničarjev in delavcev v informacijski dejavnosti Združenega Kraljestva) ima svoj seznam priporočenih plač za različne vrste knjižnic.

    OdgovoriIzbriši
  2. Zanimivo. Na tej strani luže ima informatik okrog 400 € manj kot bibliotekar.

    OdgovoriIzbriši
  3. @Anonimni

    Kar je zanimivega, je predvsem tvoja izjava, ki je precej populistična. Namreč, ne poveš, kaj pojmuješ pod informatik, ne poveš kaj pojmuješ pod bibliotekar. Kaj pomeni pravzaprav na tej strani luže? Misliš, da so si v Evropi v povprečju plače bibliotekarjev podobne? Govoriš o bruto ali neto znesku?

    Kar me pa osebno najbolj zmoti, pa je seveda dejstvo, da ima tvoja izjava prizvok, da je informatik večvreden kot bibliotekar :). Znaš obrazložiti?

    OdgovoriIzbriši
  4. @Tilen, se povsem strinjam!

    OdgovoriIzbriši