9.1.09

Percepcija Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje

je moja osebna percepcija dokumenta, ki se uradno imenuje "Identifikacija poklica - bibliotekar". Nanj sem naletel bolj ali manj po naključju ob raziskovanju. Namen predstavitve pa je ta, da pokažem, kaj pomeni biti bibliotekar, kaj so njegova delovna področja ipd. To bom pokazal z očmi dotičnega zavoda. 

Za boljši pregled bom ta dokument razbil na analitične entitete in jih malce pokomentiral.

Kaj delavec običajno dela 

Opis delovnih nalog bibliotekarja obsega izposojo, zbiranje, izbiranje, dopolnjevanje in obnavljanje knjižnega in neknjižnega gradiva, medknjižnično izposojo in njeno nadziranje, svetovanje bralcem o vseh vrstah gradiva, ki ga knjižnica hrani, klasificiranje gradiva ter strokovna obdelava (ovijanje gradiva v folije za zaščito, lepljenje ustreznih nalepk za evidentiranje izposoje) in vnos gradiva v različne informacijske mreže (COBISS, OPAC, COBIB). Opravlja in pospešuje dokumentacijsko, informacijsko in komunikacijsko delo za uporabnike knjižničnega gradiva in se pri tem medsebojno povezuje z drugimi knjižnicami in drugimi bibliotekarji. 

1. Kaj pravzaprav pomeni nadziranje medknjižnične izposoje?
2. O tem da je strokovna obdelava gradiva lepljenje nalepk ne bi izgubljal besed.
3. Kaj je pospeševanje dokumentacijsko/informacijsko/komunikacijskega dela?

Bibliotekar poskrbi za ureditev bibliografije v knjižnici, za vsa pomožna kazala in njihov pomen. V tem smislu skrbi za to, da je gradivo ustrezno (glede na univerzalno decimalno klasifikacijo) razporejeno po policah, omarah, mizah.

1. (/sarkazem on) Vse knjižnice, ki ne bodo imele gradiva po mizah razporejenega po mizah po UDK, bom osebno prijavil oblastem. Seveda bom prijavil tudi vse tiste, ki gradivo po mizah urejate po kakšnih drugih sumljivih klasifikacijskih sistemih. (/sarkazem off)

Delo bibliotekarja v knjižnicah, kjer je pod okriljem ene knjižnice združenih več enot, obsega tudi sprejem dnevnega in tedenskega časopisja, pri čemer je njegova naloga, da časopisje in revije razporedi tako, da vsaka enota dobi točno določeno število izvodov.

1. Vsak dan izvem nekaj novega.

DELOVNI PRIPOMOČKI, MATERIALI, DOKUMENTI

Bibliotekar je pri svojem delu močno odvisen od računalnika, s pomočjo katerega bralcu omogoči izposojo izbranega knjižnega in neknjižnega gradiva, v računalniku pa so shranjeni informacijskih sistemi in knjižnične mreže.

1. (sarkazem on) Naše delo (izposoja gradiva) brez računalnika ne obstaja. Knjižnice so seveda nastajale vzporedno z pojavom računalnikom. (/sarkazem off)

2.  (sarkazem on) Če uporabljamo prenosne računalnike, ali to pomeni, da lahko knjižnično mrežo odnesemo domov? (/sarkazem off)

Nujno je dobro poznavanje univerzalne decimalne klasifikacije oziroma UDK (standardi, s katerimi se vpisuje knjige in ostala gradiva).

1. (sarkazem on) Ali mi lahko nekdo pove oznako veljavnega standarda, ki predpisuje, kako se po zgledu UDK vpisuje knjige? (/sarkazem off)

Materiali, s katerimi dela, so: knjige, časopisi, revije in druge serijske publikacije, videokasete, zgoščenke in kasete.

1. (Malce sem že utrujen od znanja, ki ga prejemam s prebiranjem tega dokumenta op.p.) (/sarkazem on) Izgleda da je moja izobrazba izjemno pomanjkljiva. Mislil sem, da je material iz katerega je knjiga npr. papir in ne da je knjiga material. Hmm.... Izgleda da bo potrebno narediti tudi konferenco o materialih, ki so nastali ob pojavu spleta, za katerega bibliotekarji ne vemo. (/sarkazem off)

POTREBNA ZNANJA, SPRETNOSTI IN VEŠČINE

Ker bibliotekar tudi ureja bibliografijo v knjižnici, mora poznati klasifikacijske sisteme za urejanje gradiva glede na vsebino, predvsem je tu potrebno poznavanje univerzalne decimalne klasifikacije (UDK) in oblikovanje gesel za abecedne stvarne kataloge.

1. UDK. UDK. UDK. Abecedni stvarni katalog moramo obvezno poznati vsi bibliotekarji. Če kdo pozna še kakšnega drugačnega, naj to napiše v svoj življenjepis, saj se bo naenkrat izboljšala njegova možnost pridobiti si boljšo službo (imel bo dodatna znanja /press).

PSIHOFIZIČNE SPOSOBNOSTI

Za delo bibliotekarja ni potrebe po tem, da bi bil trdnega zdravja. Delo lahko prav tako dobro opravlja nekdo s slabšim sluhom ali z blažjimi oblikami bolezni. Ne sme pa biti alergičen na prah in prašne delce ter na vonj novo natiskanih knjig. Za dobro opravljanje dela naj bi imel razvit oster vid.

1. Bibliotekar lahko opravlja delo bolan. Vendar! (bodite pozorni na klicaje) ne sme biti alergičen na vonj novo natiskanih knjig!!

INTERESI IN OSEBNOSTNE LASTNOSTI

Poleg strokovne usposobljenosti potrebuje ustrezne osebne kvalitete, še posebej zato, ker je prvi vtis, ki ga uporabnik, ko pride v knjižnico, dobi, povezan s podobo bibliotekarja. Zato so zaželene naslednje osebne lastnosti: prijaznost, komunikativnost, veselost, prilagodljivost, nekonfliktnost, umirjenost.

1. "We won't tolerate angry librarians anymore!"

RAZMERE ZA DELO

Razmere za delo so različne, odvisno od vrste dela, ki ga bibliotekar opravlja. Če opravlja delo izposoje knjig in neknjižnega gradiva, potem so razmere za delo odvisne od širine, dolžine ter višine izposojevalnega pulta. Če pult ni ergonomsko prirejen delu, so razmere slabše. Namreč, če pult ni primerno postavljen, bibliotekar skozi leta lahko pridobi poklicno deformacijo vratnih vretenc, hrbtenice in ramenskega sklepa, ker knjige s pulta povleče k sebi, da bi jih vnesel v računalnik, pri čemer najbolj trpijo navedeni sklepi. Hrbtenica je še posebej obremenjena tudi zato, ker bibliotekar v povprečju preloži od dve do dve toni in pol knjig dnevno, poleg tega prehodi veliko kilometrov (vrnjene knjige je treba odnesti na police). V knjižnicah je pogosto slabši zrak, kar vpliva na možnost nastanka glavobolov. Med samim delom je potrebno veliko govoriti, tako da so glasilke močno obremenjene. Moteč je lahko prah s knjig in vonj novih knjig, ki lahko povzročita nastanek alergij. Ker je veliko dela vezanega na računalnik, močno trpijo oči (pogosto je slabšanje vida), pogosto pa pride do vnetja zapestja (delo s tipkovnico in miško). Ker uporabniki včasih vrnejo zelo umazano gradivo, je možnost stika z bacili večja.

1. Tole sem pa moral objaviti v celoti. Razlaga.

NEVARNOSTI, POŠKODBE PRI DELU, ZAŠČITA

Večjim nevarnosti pri samem delu bibliotekar ni izpostavljen. Možni so manjši udarci in poškodbe pri delu s knjigami ali pri hoji med knjižnimi policami. Ker je delo bibliotekarja tudi fizično delo, je dobro, če je med delom oblečen v lahkotna oblačila (da mu ne postane prehitro vroče) in da ima primerno obutev (zaradi veliko hoje).

1. Materiala za opis bibliotekarjevih del jim pač ne zmanjka. Majestix (poglavar v stripu z Asterixom) je pogosto rekel:" Edina stvar, ki se je bojim, je ta da bi mi nebo padlo na glavo."




Z vsem spoštovanjem dragi pisci dotičnega dokumenta. Vaše skorpucalo se imenuje popolnoma napačno. 


Tilen (....over and out)

2 komentarja:

  1. Še kako gledajo na poklic v Hrvaški. Spadajo pod "Informacijski stručnjaci".

    OdgovoriIzbriši
  2. Zato pa imajo Hrvati morje, mi pa ne!
    In oni bojo še naprej imeli bibliotekarje v visokošolskih knjižnicah, mi pa samo še "samostojne strokovne delavce VII/2"

    OdgovoriIzbriši