14.1.09

Nova rubrika - Osje gnezdo

Tako Mitja kot jaz (verjetno še kdo drug) sva izjemno kritična (tako do sebe, drugih kot tudi do same knjižničarske stroke). Prav za najino veselje sem naredil novo rubriko (ki bo lahko komentirana na tem mestu), ki se imenuje Osje gnezdo. Tako se imenuje seveda z namenom. Gre za to, da se bo poskušalo tedensko najti stavke, misli, besedne zveze, pregovore ipd. ki bodo predstavljali samokritičnost naše stroke in nas knjižničarjev samih.

Kdor ima občutljiv želodec, naj tega ne bere. :)

Tilen

16 komentarjev:

  1. Ali spada v Osje gnezdo tudi ugotovitev v najnovejšem dokumentu Povzetek ugotovitev ob preverjanju 50 naključno izbranih bibliografskih zapisov v COBIB.SI (glej. http://home.izum.si/cobiss/obvestila_novosti/ ) in tam priobčena ugotovitev, da so od 50 zapisov samo ". . . 3 bibliografski zapisi ustrezne kakovosti" [sic! sic! sic!] ali po domače povedano 6% je "dobrih"! Ravnatelj v Butalah bi za ušesa učenca in učitelja . . .

    OdgovoriIzbriši
  2. Seveda spada! O licenci in licenci povezanih tem sem že nekaj malega napisal tu. Nekaj tu definitivno "zaudarja" (po domače povedano). Če imate kakršnekoli ideje o tem, se prosim razpišite. Bo pa tale novica šla v Osje gnezdo naslednji teden.

    Hvala!

    OdgovoriIzbriši
  3. mar niso šli že IZUMovci in nekateri deležniki NUKa predaleč? Se strinjam s predhodnim anonimnežem, 6%? Sem tudi sam eden ocenjevanih pa spadam med 32% paglavcev, ki so "rod iz gnezda vrgli čez plot". Je nekaj narobe z mano se sprašujem do včeraj, ko je prišlo to poročilo po skoraj pol leta(!), toliko časa se namreč ocenjuje zrelost katalogizatorjev. Ne, z mano ni nič narobe pa tudi z večino 94% preostanka kolegic in kolegov ne... Vprašam se pa še to, kdo je zdaj tu Alma mater?

    OdgovoriIzbriši
  4. Malce bom pokomentiral tale povzetek IZUM-a. Če bom kje ustrelil mimo, me seveda dopolnite ali popravite. Če kdo pozna odgovore na moja vprašanja, naj prosim tudi odgovori.

    1. Kako poteka naključno preverjanje? Kakšen računalniški algoritem (če sploh je?!) stoji za tem?

    2. Predvidevam da je zapis kvaliteten takrat, ko popolnoma ustreza standardom zapisa na najvišjem nivoju (COBIB). Kdo pravzaprav potrebuje kreiranje zapisov na tej ravni? Koliko časa potrebuje katalogizator za a)Kreiranje zapisa za lokalno bazo? b)Kreiranje zapisa za vzajemno bazo?

    3. Kakšne so konkretne sankcije tovrstnega preverjanja? Kaj to pomeni, da so v primeru večjih napak obveščene odgovorne osebe v knjižnici? Kakšen je smisel preverjanja, če licence nihče ne izgubi (kot najhujša oblika kazni)?

    4. Kolikšen je absolutni strošek knjižnice, da izobrazi lastnega katalogizatorja? (1000, 2000, 3000..več €?!)

    5. Ocene tovrstnih zapisov niso tako slabe prvič ampak je to trend, ki se iz leta v leto ponavlja. Vprašanje za milijon € pa je:"Zakaj?" Zakaj ne obstaja licenca na več nivojih (lokalni, COBIB)? Naj tista peščica superiornih katalogizatorjev, ki imajo znanja in predanost delajo izključno na "nacionalnih zapisih" - vsi ostali pa naj bodo tu le podpora ALI katalogizatorji v lokalni bazi. Kdaj bo v knjižničarstvu postalo jasno, da VSAK NE MORE DELATI VSEGA?!? Zakaj ne obstaja modularna porazdelitev izpolnjevanja polja? (nekdo izpolni blok 5, nekdo blok 7...)


    Še zadnja opazka, ki jo mnogi poznajo, noben pa o tem javno ne govori - namreč: kaj pomeni beseda "priporočljivo"?!? Če delamo zapise drugače, kot je priporočljivo ali je to napaka ali ne? IZUM/NUK naj črno na belem napišeta kaj je glede kreiranja zapisov:

    - priporočljivo
    - obvezno

    Tega, verjeli ali ne, do danes še niso naredili.

    Tilen

    OdgovoriIzbriši
  5. Najprej se želim predstaviti. Ime mi je Miro in prihajam iz CTK-ja. Tilen bo zdaj hud, ker sem ga danes prosil, da je prevzel ene stvari namesto mene, zdaj pa jaz imam čas brskati po blogih. Zares nimam veliko časa, zato bom kratek glede slovenske katalogizacije: mislim, da je temeljni problem slovenskega kataloga koncept vzajemnega kataloga z vsemi obvezami, ki jih le ta prinaša. Pri vsem tem smo morali na UL nabaviti Metalib, da smo nekako uspeli združiti vseh 46 lokalnih zbirk v tri nekakšne skupne kataloge UL. Po drugi strani je navkljub tem strogim pravilom je zaradi izostanka normativne kontrole (razen pri značnici) ogromno število napak v katalogu. Izpeljal sem formulo za izračun cene obdelave enega kosa gradiva v CTK ter ga primerjal s ceno v primerljivi nemški knjižnici - razlika je pošastna. Izračunal sem tudi skupno ceno kosa gradiva od nakupa do postavitve na polico v CTK ter v Nemčiji. Ne le, da je tudi tu cena bistveno drugačna, še pomembnejša razlika nastene v strukturi te vsote - Nemci veliko več izdatkov namenijo nakupu ter veliko manj obdelavi, V Sloveniji je slika seveda bistveno drugačna. Pozdravljam ta blog ter kritična razmišljanja. Zato naj dodam še eno svoje, namenjeno posvečenim nadkontrolorjem v NUKU: ločite za božjo voljo že enkrat katalogizacijska pravila za splošne knjižnice od pravil za okolje znanstvenega informiranja.

    Lep vikend:)

    OdgovoriIzbriši
  6. Spoštovani Miro!
    Hvala za prispevek, vendar si želim slišati malo bolj konkretne podatke. Kakšna je formula za izračun, katere nemške knjižnice ste primerjali (kje ste dobili podatke) in kakšna je ta razlika v ceni? Boste objavili kak članek na to temo v strokovni literaturi?

    Ločitev pravil pa se mi zdi zgrešeno mišljenje, saj so katalogizacijska pravila lahko samo ena. V specialnih knjižnicah se seveda uporablja bolj obsežne zapise in več "polj", vendar sama pravila seveda ne morejo biti različna.

    OdgovoriIzbriši
  7. Mitja, naj ti odgovorim na kratko tule. Miro govori seveda o BIX-u. V osnovi gre za projekt primerjave uspešnosti nemških knjižnic, ki se je začel v letu 1999. Leta 2006 pa je prvič
    sodeloval tudi CTK kot prva slovenska knjižnica ter tudi kot prva knjižnica iz nenemško
    govorečih področij! O BIX-u bom spisal v bližnji prihodnosti svojo objavo (si jo definitivno zasluži!), zaenkrat pa si o BIX-u preberite več na naslednjih straneh:

    CTK kot prva slovenska knjižnica vključena v indeks
    BIX


    Rezultati BIX-a

    Basic information in english – working paper

    Imaš pa, Mitja, zanimivo stališče kar se tiče katalogizacijskih pravil. Trdiš namreč, da so lahko samo ena. S tem se seveda ne morem strinjati :). Lahko podkrepiš svojo izjavo?

    Tilen

    OdgovoriIzbriši
  8. Skrbnik spletnega dnevnika je odstranil ta komentar.

    OdgovoriIzbriši
  9. Mitja, v Sloveniji lahko naredimo dvoje - ali znižamo kriterije za katalogizacijo (ki so mnogokje bolj stroga od OCLCja) ali pa da ločimo znanstveno informiranje od splošnih knjižnic. In tu jaz vidim problem vzajemnega k. Problem je namreč, da se masa publiciranih informacij v znanosti neznosno veča in da ne moremo več popisovati ter katalogizirati na star način. Lahko 1) prevzemamo - pri prevzemih je včasih toliko dela s spremembami da je zapis korekten, da se bolj splača začeti novega. 2) pri izbranem gradivu, ki je zelo dosegljivo, če je vnešeno v OPAC (tak primer so e-knjige, katerih uporaba se značilno poveča, če so v OPACU t.i. MARC efekt) - te knjige recimo smo kupili v paketu in za njih dobili tudi zapise, ki pa jih ne moremo vnesti v katalog zaradi bistvenih razlik med COMARCom ter MARC21 oz. ne vemo čisto natančno zakaj - in nas pravzaprav tudi ne zanima. Gre za 11.000 knjig, CTK pa na leto spravi v katalog cca 3.500 novih zapisov. Nemci te reči delajo in od tod bistvene razlike. Zakaj mora recimo pisati v zapisu za neko znanstveno publikacijo str. če pa vsak raziskovalec ve, da p. pomeni enako. Poleg tega ima COBIB še eno slabo plat - neobstoječih zapisov se ne da brisati. Imaš eno knjigo, ki jo drugo leto nimaš več, a zapis ostaja v katalogu. To je velik problem, na katerega smo že večkrat opozorili. Skratka, specialne in visokošolske knjižnice bi rabile veliko več fleksibilnosti ter razumevanja pri vnosu v katalog.

    LP in čestitke še vam za zanimiv blog Miro

    OdgovoriIzbriši
  10. @Tilen: hvala za tale link. Morda nisem bil dovolj specifičen: isti katalog - ista vrsta gradiva - ista pravila.

    In seveda hvala Miro za tale obsežen prispevek in zelo zanimivo debato.
    Glede zniževanja kriterijev za katalogizacijo pa se seveda strinjam, v primeru, da zmanjšana kvaliteta ne zmanjšuje uporabnosti kataloga. Seveda tukaj paše kakšna konkretna raziskava.
    Se strinjam, da se načeloma na isti način ne more več katalogizirati.
    Tale razlika med COMARCom in MARC21 pa je zelo pomembna, saj mora COMARC služiti slovenskim knjižničarjem in ne obratno!
    Se pa ne strinjam, da vsi vedo, da p. pomeni enako kot str. in tudi ne vidim prav nobenega razloga, zakaj se ne bi to pretvarjalo avtomatično. pa še to - zakaj sprememba statusa, da knjige ni več ni dovolj? Saj je vendar najbolj važno, da uporabnik najde knjigo, tudi če ni v knjižnici - je pa v kateri drugi?
    Me pa zanima še nekaj, koga ste večkrat opozarjali? Kdo točno je tukaj odgovoren za nastalo situacijo? Kako lahko nek institut (IZUM) izsiljuje celotno knjižničarsko stroko?

    OdgovoriIzbriši
  11. "Objavo je odstranil skrbnik spletnega dnevnika." (glej zgoraj)
    Je bila objava res tako zelo škandalozna, ali se je prikradla v blog cenzura?

    OdgovoriIzbriši
  12. Ne, prejšnjo objavo je objavil Miro in je bila samo kopija njegove objave. Zbrisal sem identično objavo. Tu ni cenzure in je ne bo. Vendar si Biblioteam pridržuje pravico za moderiranje prispevkov.

    OdgovoriIzbriši
  13. Mitja, mislim, da je besedica izsiljevanje malce prehuda. Na eni strani imamo orodje za katalogizacijo, imamo pravila, ki se mu orodje pač prilagaja ter imamo koncept. V orodju samem t.j. aplikaciji za katalogizacijo je cela vrsta slabih rešitev, ki so bolj ali manj tehnične narave. Na to opozarjamo IZUM, ki stvari rešuje s svojim tempom. Omejeni so z resursi - to je popolnoma razumljivo, po drugi strani pa, če bi recimo vzeli Aleph pri ExLibrisu, nas zasedenost njihovih resursov sploh ne bi zanimala. Drugi problem so pravila za katalogizacijo, sploh v primeru elektronskih kot tudi hibridnih virov. Če parafraziram direktorja kranjske knjižnice Lebana, ki je na retorično vprašanje, zakaj UDK v slovenskih knjižnicah retorično odgovoril - Zato ker to nekdo plačuje.Zakaj torej tovrstna, zapletena, zavita, marsikje nedorečena (po Tilnu priporočila in "priporočila") pravila ter množica meta podatkov, ki jih razumejo le knjižničarji? Zato, ker to nekdo plačuje. Radikalen preskok iz klasičnega okolja v elektronsko okolje se je v svetu zgodil v nekaj letih (po mojem od 1994 do 1998 nekako od Mosaica oz Netscapa do Googla). To je bilo za knjižničarje strahovito prehitro. Kot ponavadi v takih trenutkih smo bili zaloteni brez kakršnekoli vizije, samozadostni s svojimi lesenimi predalčki, v katerih so včasih tovorili moko. A vendarle - se pa le spodobi nekako biti dostopen v spletnem okolju, mar ne in eto, zgodila se je po mojem ena izmed ključnih napak, ki tepe sodobno knjižničarstvo versus Google - toliko možnosti, kot ponuja sodobno spletno okolje, indeksacija celotnih besedil, podatkovno rudarjenje, mehka logika, analizatorji teksta, UMMTS...mi pa se ukvarjamo s tem, a izgubiš licenco, če v polju 834 (na pamet govorim)) napišeš p. namesto str. To je seveda problem na globalni ravni knjižničarstva, mislim pa , da smo Slovenci na podoročju kompliciranja na tem področju med glavnimi junaki. Sprašujem se zakaj je temu tako? Kakorkoli obračam, vedno pridem do spoznanja, da imajo knjižničarji, ki ta pravila pišejo deficit širšega pogleda in razumevanja, če ne celo znanja. In od tod do strahu, frustracije, poveličevanja svoje nadvloge ter posledično nestrokovnih posredovanjje le še korak. Vsaj v znanstvenem informiranju se bodo te zgodbe verjetno zelo kmalu končale.

    OdgovoriIzbriši
  14. Ne vem, če je res popolnoma razumljivo, da je IZUM omejen s resursi. Veliko svoje energije porablja za prodajo na Balkan, za kar je bil že kritiziran na 25. seji Nacionalnega sveta za knjižnično dejavnost "Na vprašanje dr. Maje Žumer o tem, ali je konverzija bibliografskih baz podatkov Nacionalne knjižnice Bolgarije del javne službe, je mag. Seljak pojasnil, da projekt ni del javne službe za Republiko Slovenijo, bo pa sicer res financiran iz javnih sredstev namenjenih za uveljavitev sistemov COBISS zunaj Slovenije."

    Plačujemo vsi, saj gre za javna sredstva iz proračuna. Dvomim, da bo širša javnost mirno požrla neutemeljeno plačevanje.

    Meni se tudi dozdeva, da je bistvo problema v samih knjižničarjih, ki nimajo dovolj interesa oziroma volje za spremembe. Vendar, če tisti, ki pišejo pravila niso dovolj sposobni, zakaj se jih ne zamenja?

    OdgovoriIzbriši
  15. Ja, še ključna napaka, ki tepe knjižničarstvo: preslikava klasičnih katalogov s klasičnimi pravili katalogizacije v elektronsko okolje. Tak tipičen primer je toliko premlet v zadnjem času UDK. UDKja kot klasifikatorja ne potrebujemo več - vsaj v znanstvenem informiranju ne, ker imamo drugačne možnosti v elektronskem okolju. UDK je bil vsaj v znanstvenem informiranju v klasičnem okolju namenjen iskanju literature in je bil zgolj orientacijsko orodje, saj je zelo nenatančen. To bem iz prakse, saj sem 12 let delal kot informator v raziskovalni knjižnici in od tega ene tri leta zgolj z UDK. Primer poizvedbe: obnašanje pujskov pri sesanju je zelo pomembna tematika oz proučevana zadeva pri vzreji pujskov. JJe namreč zelo pomembno, da je v gnezdu po prasitvi čim manj izgub. Iz tega sem na faksu delal seminar in sem po UDKju želel do literature in sem najbolj natančen UDK dobil za obnašanje živali ter prašiči. Dobil sem ene 1500 lkankov od tega le 5 ali 6 na omenjeno tematiko. Sem pač moral vse listke natančno prebrskati itn. Danes vpišem v Scholar "suckling piglets" +behavior in dobim nekaj 100 člankov iz vplivnih revij. Kaj hočem reči - to, da je UDK pač bil orodje v klasičem okolju, danes pa ga je indeksiranje celotnih besedil povozilo. Navkljub temu ga še vedno uporabljamo. Takih primerov je po meta podatkih v zapisu verjetno še veliko. Zdaj pa dovolj lp Miro

    OdgovoriIzbriši
  16. Mitja: Hvala za link to zapisnika seje. Sem se na trenutke dodobra nasmejal.

    IZUM je eden glavnih akterjev na našemu področju. (Upam da poznate njegovo zgodovino - "Historia magistra vitae est.") Je v vseh porah knjižničarstva. Da ne bo pomote, naredil je ogromno pozitivnih stvari za samo stroko in razvoj le te. Kar se IZUM-a tiče, je naredil le eno napako. Prerasel je samega sebe in v srednjih letih svojega življenja je še vedno sam. Poenostavljeno: monopolist. Zato lahko kot le tak diktira kot se za monopolista spodobi in mu seveda tudi pripada. Nična prisotnost konkurence omogoča lagodnejše življenje in počasnejši razvoj.

    To je ena plat zgodbe. Druga plat pa je pravzaprav ta, da smo bili knjižničarji na tem področju pravzaprav leni in se zanašali, da bo razvoju tehnologije sledil nekdo drug. Rezultat tega je ta, da lahko na prste obeh rok preštejemo strokovnjake v knjižničarstvu, ki imajo resne in strokovne vizije o tem kako naj bi prihodnost knjižničarstva v Sloveniji pravzaprav izgledala.

    UDK: o temu ne bi izgubljal besede, je že Miro povedal vse. Tako se z njim v veliki meri strinjam in ga naprošam, da nam v prihodnje (je zelo zaposlen, verjemite mi :) ) pokaže tudi primere dobre prakse.


    Še za konec. Knjižnica je prešla oziroma prehaja iz lokalnega okolja v globalno okolje. Tak je trend uporabnikov in to je treba sprejeti. Kdor tega ni oziroma noče sprejeti, bo za svojo knjižnico delal ogromno škodo. Trdim, da lahko knjižnice kljub vsemu napredku ohranijo v svojih fizičnih prostorih tudi malce nostalgije - če to pomeni uporaba UDK na lokalnem nivoju, naj bo. Če bo to seveda ustrezalo uporabnikom (pokažite mi eno! raziskavo, ki to dokazuje). Na globalnem nivoju pa pojdite v korak s časom - naj vam bodo vzor knjižnice najbolj razvitih držav na svetu. Tiste, ki krojijo prihodnost knjižničarstva.


    Tilen

    OdgovoriIzbriši