10.1.09

Najbolje plačana delovna mesta v knjižnicah (po javnih podatkih)

V zadnjem času je veliko govora o plačah, plačnem sistemu, plačnih razredih ipd. Za okus v to tematiko objavljam javno dostopne podatke najbolje plačanih delovnih mest v knjižnicah v oktobru 2008 (izmed nekaj več kot 2000 objavljenih delovnih mest v javni upravi - gre seveda za bruto plačo brez dodatkov (le ti kot vemo lahko predstavljajo konkreten količnik celotne plače)). Objavljam samo podatke do 2000. mesta. Prvi podatek je mesto, na katerem se pojavlja določena oseba, drugi podatek je knjižnica, v kateri je oseba zaposlena, tretji podatek je vrsta delovnega mesta, četrti podatek je bruto znesek:

287.         NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA Ravnatelj 4.563
434.         CENTRALNA TEHNIŠKA KNJIŽNICA UNIVERZE V LJUBLJANI Direktor 4.146
503.         MESTNA KNJIŽNICA LJUBLJANA Direktor 3.969
571.         UNIVERZA V MARIBORU UNIVERZITETNA KNJIŽNICA MARIBOR Dekan/ Direktor    3.817
652.          MARIBORSKA KNJIŽNICA Maribor Public Library Direktor 3.655
935.          OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE Direktor 3.362
1142.        GORIŠKA KNJIŽNJICA FRANCETA BEVKA Nova Gorica Direktor 3.242
1181. KNJIŽNICA VELENJE Direktor 3.215
1209. KNJIŽNICA IVANA POTRČA PTUJ Direktor 3.203
1331. KNJIŽNICA MIRANA JARCA NOVO MESTO Direktor 3.138
1353. OSREDNJA KNJIŽNICA SREČKA VILHARJA KOPER BIBLIOTECA CENTRALE SREČKO VILHAR CAPODISTRIA Direktor 3.130
1383. KNJIŽNICA MAKSE SAMSA ILIRSKA BISTRICA Direktor 3.112
1391. POKRAJINSKA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA MURSKA SOBOTA Direktor 3.110
1438. SPLOŠNA KNJIŽNICA SLOVENSKE KONJICE Direktor 3.083
1459. OSREDNJA KNJIŽNICA KRANJ Direktor 3.073
1521. KNJIŽNICA DOMŽALE Direktor 3.041
1528. KOROŠKA OSREDNJA KNJIŽNICA DR. FRANCA SUŠNIKA RAVNE NA KOROŠKEM Direktor 3.037
1573. KNJIŽNICA MIKLOVA HIŠA Direktor 3.018
1749. KNJIŽNICA IVANA TAVČARJA ŠKOFJA LOKA Direktor 2.932
1793. SPLOŠNA KNJIŽNICA LJUTOMER Direktor 2.914
1829. KNJIŽNICA ANTONA TOMAŽA LINHARTA RADOVLJICA Direktor 2.898
1864. KNJIŽNICA BENA ZUPANČIČA POSTOJNA Direktor 2.875
1870. MESTNA KNJIŽNICA PIRAN BIBLIOTECA CIVICA PIRANO Direktor 2.872
1885. MESTNA KNJIŽNICA IZOLA - BIBLIOTECA CIVICA DI ISOLA Direktor 2.863
1886. LAVRIČEVA KNJIŽNICA AJDOVŠČINA Direktor 2.862
1894. MESTNA KNJIŽNICA GROSUPLJE Direktor 2.858
1904. MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK Direktor 2.844 
1925. KNJIŽNICA LENDAVA KONYVTAR LENDVA Direktor 2.836 
1950. KNJIŽNICA KOČEVJE Direktor 2.825
1969. KNJIŽNICA KSAVERJA MEŠKA SLOVENJ GRADEC Direktor 2.813
1976. OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE Namestnik direktorja 2.810
1999. OBČINSKA KNJIŽNICA JESENICE Direktor 2.786

Naj vas mesta ne zavedejo, saj se bruto zneski skoraj minimalno razlikujejo. Bolj zanimivo je po mojem to, katere knjižnice se tu pojavljajo oziroma še bolj zanimivo je to, katere se tu ne pojavljajo.

Tilen (...over and out)

8 komentarjev:

  1. Pozdravljen,

    zanima me, katere knjižnice bi se po tvojem morale pojaviti na tem seznamu in katere se ti zdijo, da so previsoko.Meni se zdi seznam kar logičen.

    Lep pozdrav Draga

    OdgovoriIzbriši
  2. Seznam je zanimiv iz večih razlogov. Po eni strani si upam trditi da prikazuje tiste občine, ki zgledno financirajo svoje knjižnice. Zanimivo je, da velikost posameznega mesta ni vezana na velikost plače. Četudi se sprva sliši zadnji stavek nesmiselen, je v njem vsekakor nekaj resnice. Nikjer ne trdim da so nekatere knjižnice uvrščene previsoko. Kvečjemu nasprotno. Sem zagovornik tega, da se kvalitetno delo plača po tržni ceni. Ta seznam je v vsakem primeru potrebno jemati z veliko mero distance:

    * prikazuje samo bruto plačo (če bi imeli možnost dostopa do celotnega zneska, bi bila presenečenja večja)
    * zneski so nesramno preblizu in odstopanja minimalna

    Kar se pa tiče knjižnic, ki jih tu ni. Na koncu jezika imam npr. CMK, CEK kot primera razvitih visokošolskih knjižnic.

    Hočeš nočeš so knjižnice na določen način prepuščene tržnim mehanizmom. Ali gre tukaj za profitni ali neprofitni trg pravzaprav ne dela nobene razlike. Če direktor javnega zavoda (v našem primeru knjižnice) opravlja izjemno delo z upravljanjem, mu pripada plača kot se spodobi. Zanimivo bi bilo videti, koliko let je v povprečju direktor na svojem delovnem mestu (fluktuacija), kakšno izobrazbo ima (stopnja/vrsta) ipd.


    Tilen

    OdgovoriIzbriši
  3. Tisto o financiranju občin vsekakor drži. Zneski so si res zelo blizu. Pravzarav ne vem, po kakšnem kriteriju so financirani direktorji. Na seznamu sta res samo dve visokošolski knjižnici, pa cela vrsta manjših splošnih knjižnic.Se kdo od pristojnih ukvarja s tem seznamom?

    Draga

    OdgovoriIzbriši
  4. Popravek
    Ne financirani, ampak plačani.

    Draga

    OdgovoriIzbriši
  5. Zanimivo je, da si knjižničar, zabadaš se v plače, pa v bistvu sploh ne poznaš knjižničnega sistema. Plače, ki so tu navedene, so plače vodilnih v samostojnih javnih zavodih. Ti pogrešaš plače v visokošolskih knjižnicah - navajaš dve zelo dobri. Te so seveda "skrite". Zakaj? Ker so te knjižnice del drugih sutanov in niso samostojne. Npr. te ali one fakultete. Na plačnem seznamu boš zato našel samo plače dekanov teh ustanov. In naj te ne skrbi: plače vodij teh visokošolskih knjižnic niso ravno nizke!
    Mene bolj skrbi, kako visoke so plače direktorjev nekih brezveznih obskurnih lokalnih knjižnic v primerjavi z velikimi resnimi ustanovami.

    OdgovoriIzbriši
  6. Dragi anonimni!

    Če me že kritiziraš, se spodobi, da se vsaj predstaviš, mar ne? Tako bom lahko vedel, ali morebiti v primerjavi s tabo res ne poznam knjižničnega sistema. Predvsem pa bodi konsistenten. Citiram:"V skladu z letnim programom statističnih raziskovanj izvaja AJPES mesečno statistično raziskovanje o bruto izplačilih funkcionarjem.". Kje točno so tu omenjeni samostojni javni zavodi, ne vem. Tudi če boste pregledali ključno besedo "univerza", boste tam našli v 95% le direktorje in tajnike. Mene visoke plače ne skrbijo, vendar zagovarjam pregledne podatke. Če veš karkoli o plačah v visokošolskih knjižnicah (javnih!), mi prosim sporoči (lahko tudi preko emaila, ki ga najdeš v mojem profilu).

    Primerjava med kot praviš "brezveznimi obskurnimi lokalnimi knjižnicami" in velikimi resnimi ustanovami pa je lahko na mestu samo takrat, ko se pogovarjamo o kvaliteti dela in napredku, ki ga neka ustanova prinaša. Zopet - podprto z kakršnimkoli dokazom. Drugače se gremo samo gostilniško debato. Ki je lahko zanimiva. A gre v slepo ulico.

    Lep pozdrav,

    Tilen

    OdgovoriIzbriši
  7. Strinjam se, da so plače definitivno preblizu in tudi nizke. Za popolno javnost in transparentnost bo potrebno še veliko dela. Najnižje plače so smešno nizke. Tudi razpon je po mojem mnenju premajhen. Zanimivo bi bilo malo statistično obdelati cel seznam. Na prvi pogled plače knjižničarjev spadajo bolj na dno - najvišja knjižničarska je šele polovica najvišje plače na seznamu.

    Vendar pa ne razumem Drage, kdo od pristojnih bi se lahko ukvarjal s tem seznamom in zakaj? S tem seznamom se moramo "ukvarjati" najprej knjižničarji sami. Verjetno bo odločilno vlogo tukaj lahko odigral nov sindikat zaposlenih v knjižničarstvu.

    Odločno pa nasprotujem besedni zvezi "brezvezna obskurna lokalna" v povezavi s knjižnicami. Vsaka knjižnica je in mora biti najbolj dragocena ustanova, tudi če je "samo" lokalna. Saj poznam zgodbe o slabi samopodobi, vendar je šla tale predaleč.

    OdgovoriIzbriši
  8. Dragi Anonimni Draga,

    tvoja izjava ". . . In naj te ne skrbi: plače vodij teh visokošolskih knjižnic niso ravno nizke!" je prav ganljiva! Gotovo imaš za tako trditev tudi ustrezne podatke, v to ne dvomim . . . Kje pa živiš? Nikoli slišal(a) za famozni Virantov plačni sistem javnih uslužbencev, ki je povzročil "fenomenalna" nesorazmerja prav med bibliotekarji "pod" različnimi ministrstvi, po katerem je vodja visokošolske knjižnice po novem v najboljšem primeru kar "vodja enote z več kot 5 delavci" in razporejen v 34. plačni razred . . . pa ga primerjaj z razporeditvijo bibliotekarja začetnika v osnovni šoli ali v splošni knjižnici in tvoj citat bo izgubil na verodostojnosti.

    Lep pozdrav, Janez

    OdgovoriIzbriši