21.1.09

Ceniki slovenskih splošnih knjižnic

Na tem mestu objavljam mini raziskavo o cenikih splošnih knjižnic. Metodologija, ki stoji za tem je zelo preprosta:




  • prva točka je bila COBISS, kjer obstaja seznam spletnih strani splošnih knjižnic

  • upoštevane so bile le tiste knjižnice, katerih spletne strani so delovale in so imele dostopen cenik

  • upoštevani so bili le tisti podatki iz cenika, ki so vsaj približno primerljivi (vpisnina za zaposlene, zamudnina za 1 izvod knjige na dan, 1.opomin)

  • vsi podatki so bili vzeti v enem dnevu - 20.1.2009 (ne odgovarjam za napake kot je zastarel cenik)

  • pregledanih je bilo 44 spletnih strani slovenskih splošnih knjižnic

Opazke:



  • Stanje kakovosti spletnih strani splošnih knjižnic se spreminja na boljše. Verjamem, da knjižnice počasi spreminjajo mentaliteto, da morajo imeti spletno stran samo zato, ker jo imajo drugi.

  • Nekatere knjižnice uporabljajo za postavitev spletnih strani najnovejše tehnologije (npr. knjižnica Jožeta Mazovca, ki uporablja Joomlo in je preprosto povedano, super!).

  • Sedaj sledi beseda "ampak"....Ampak 98% spletnih strani splošnih knjižnic je takšnih, na katere se preprosto ne bi več vrnil. Razlogov je več - barve, navigacija, struktura strani, spletne vsebine, ažurnost! ipd. Kakorkoli se trudim razmišljati, ne najdem razloga za ponovni povratek. Verjamem, da je (kot je že bilo omenjeno v enem izmed prispevkov) rešitev v konstantem sledenju spremembam vedenja uporabnikov, ki uporabljajo vsak dan nove tehnologije pridobivanja informacij, v novih načinih izkoriščanja prostega časa ipd.

  • Najdejo se stvari, ki te prijetno presenetijo - npr. knjižnica v Novem mestu, ki ponuja uporabnikom naročanje gradiva po pošti (ne vem, zakaj te rešitve niso bolj oglaševali?!) kot stvari, ki te negativno presenetijo - npr. knjižnica v Sežani, ki si drzne na dnu cenika napisati izjavo:"NIHČE NI TAKO REVEN, DA NE BI MOGEL PRAVOČASNO VRNITI KNJIGE."?!?

Ugotovitve mini raziskave:



  • Strošek vpisnine zaposlenega rangira med 0€ (3 knjižnice) do 16€.

  • Strošek zamudnine 1 izvoda knjige za 1 dan rangira med 0,05€ do 0,25€.

  • Strošek prvega opomina rangira med 0,4€ in 2,5€.

Dajmo te številke malce v kontekst na primeru največje slovenske knjižnice.



  • NUK (Vpisnina 16,7€, zamudnina 0,15€, opomin 2,1€)


V seznamu bi se verjetno našle kakšne anomalije glede višine cen, a načelno sem mnenja, da le te niso (pre)visoke, saj za ta denar ponujajo veliko. Postavljajo pa se seveda vprašanja kot so:



  • Ali ne bi morali stremeti v brezplačno vpisnino? Če knjižnice računajo neko storitev, potem naj računajo nadstandarne storitve oziroma tiste storitve, ki imajo neko dodano vrednost.

  • Ali ne bi morale biti cene bolj prilagojene ekonomskemu okolju, v katerem knjižnica deluje? Verjetno bo nekdo v Ljubljani lažje dal za vpisnino 16€, kot nekdo v Lendavi. Ali se pač motim?

Zaenkrat toliko.



Tilen



3 komentarji:

  1. Odlično Tilen, povej mi le od kje pa bodo splošne knjižnice pokrivale izgubo iz prihodka od vpisnin in članarin, ki pri nekaterih dosega tudi 40% celotnega prihodka?

    OdgovoriIzbriši
  2. Operirajmo s podatki, ki so na voljo, prosim lepo. Pokažite mi konkreten primer knjižnice, ki dobi od vpisnin in članarin kar 40% celotnega prihodka!

    OdgovoriIzbriši
  3. ...spletišče knjižnice Jožeta Mazovca je res vzorno pripravljeno in morda je to dober model, da se tudi drugod naslonijo na rešitve, ki bi bile utemeljene na CMS, saj so številni prosto dostopni.

    OdgovoriIzbriši