16.12.08

Pravilnik o izdaji dovoljenja za vzajemno katalogizacijo - prej in sedaj

Novembra 2008 smo dobili nov Pravilnik o izdaji dovoljenja za vzajemno katalogizacijo (verjetno bolj znanega pod besedno zvezo "COBISS licenca"). Spodaj so prikazani členi, ki se med Pravilnikoma razlikujejo in kažejo na nov trend, ki bo veljal za pridobitev in predvsem za ohranitev licence.

Star pravilnik - Pravilnik o izdaji dovoljenja za vzajemno katalogizacijo (UL RS št. 127/2004, dne 26.11.2004)

Nov pravilnik - Pravilnik o izdaji dovoljenja za vzajemno katalogizacijo (UL RS št. 107/2008, dne 14.11.2008)

4. člen (127/2004)
Izjavo iz tretje alinee predhodnega odstavka mora overiti odgovorna oseba organizacije v kateri je kandidat zaposlen, ali organizacije, ki je kandidatu omogočila delo v testnem okolju sistema COBISS.SI.

10.člen (107/2008)
Če od zadnjega preizkusa znanja preteče več kot dve leti ali če kandidat preizkusa znanja ne opravi tudi v tretje, se mora ponovno udeležiti usposabljanja za vzajemno katalogizacijo, določenega v programih izobraževanja NUK in IZUM, kreirati novih 30 zapisov v testnem okolju in ponovno začeti postopek za pridobite licence skladno s 3.členom tega pravilnika.

Največje spremembe prinaša 13.člen (107/2008).

Imetnik licence mora v treh letih s kreiranjem novih (originalnih) bibliografskih zapisov in dopolnjevanjem obstoječih bibliografskih zapisov v vzajemni bazi podatkov COBIB.SI zbrati skupaj najmanj 200 kreditnih točk, sicer mu veljavnost licence preneha. Vsak novi (originalni) bibliografski zapis prinaša tri točke, vsak dopolnjen pa eno točko.

15.člen (107/2008)

Oseba, ki ji je veljavnost licence prenehala, mora za ponovno pridobitev licence opraviti preizkus znanja pred komisijo najkasneje v roku dveh let od prenehanja veljavnosti licence.

17.člen (107/2008)

Prvo preverjanje izpolnjevanja pogoja iz prvega odstavka 13.člena tega pravilnika se opravi eno leto po začetku veljavnosti tega pravilnika.

Zgoraj so navedene vse spremembe, ki so se zgodile v 4.letih v Pravilniku. Že samo na podlagi Pravilnika lahko opazimo trend zaostrovanja pridobivanja licence in tudi trend zaostrovanja obdržanja licence. Lahko rečem samo:"Končno!". Licenca COBISS je pereč problem, ki ga je potrebno čimprej sistematsko rešiti. Trend je definitivno v tej smeri, vendar je prehod po mojem mnenju preveč mehak.

M.Seljak v svojem članku "Usposabljanje knjižničarjev za delo v sistemu COBISS" (2004) pravi naslednje:"...V letu 2003 je bilo 188.342 bibliografskih zapisov v COBIB.SI kreiranih pod 642 različnimi uporabniškimi imeni kreatorjev zapisov iz 210 knjižnic..."

Preprosta matematika nam pove, da je imela vsaka knjižnica v povprečju 3!! "usposobljene katalogizatorje z licenco", ker pa vemo, da obstajajo knjižnice, ki nimajo nobene zaposlene osebe z licenco, je to povprečje verjetno še večje. Potemtakem ni čudno, da se na vsakem razpisu za mesto bibliotekarja pojavi zahteva po licenci COBISS. Saj je logično - (/sarkazem on) 1. Toliko oseb ima to licenco 2. Licenca je del bibliotekarja. 3. Brez licence nisi bibliotekar. (/sarkazem off) Tukaj sta vsaj dva različna vidika razlage. Prvi je ta, da je logično, da ima bodoči zaposleni bibliotekar licenco, saj bo le tako lahko "uporaben" na več področjih delovanja knjižnice (vključno z katalogizacijo). Vsak naj bi lahko delal vse. Tako naj bi bilo v teoriji. Drugi vidik je tudi logičen. Mnogo bolj. 1.Pogoj licence naj bo izključno!! za zasedbo mesta katalogizatorja. Zakaj bi nekdo, ki opravlja delo izposojevalca potreboval licenco COBISS?!? 2. Pogoj licenca naj velja samo za knjižnice z zaposlenim enim oz. dvem strokovnim delavcem. (manjše knjižnice, kjer je logično, da je bibliotekar "one man band").

Svoje misli bi zopet podkrepil z zgoraj omenjenim člankom. Seljakova tudi pravi:"...kar 45% katalogizatorjev je v letu 2003 kreiralo manj kot 100 bibliografskih zapisov, 38% katalogizatorjev jih je kreiralo med 101 in 500, 11% pa med 501 in 1000. Več kot 1000 bibliografskih zapisov je kreiralo samo 6% katalogizatorjev...zato bo verjetno treba začeti razmišljati o manjšem številu katalogizatorjev, ki bodo skrbeli za kakovost normativnih zapisov in bibliografskih zapisov v vzajemni bazi podatkov...pretežni del knjižničarjev bi lahko bibliografske zapise samo prevzemal v lokalne baze podatkov brez dopolnjevanja, za kar bi zadoščalo veliko krajše in preprostejše usposabljanje. Knjižnice z usposobljenimi katalogizatorji pa bi lahko storitve katalogizacije ponujale manjšim knjižnicam..."

V članku "Izvajanje določil Pravilnika o izdaji dovoljenja za vzajemno katalogizacijo v sistemu COBISS.SI" M.Seljak (2 leti kasneje - 2006) piše naslednje:"...v sistemu COBISS.SI trenutno deluje 310 knjižnic, licenco za kreiranje novih bibliografskih zapisov pa ima 752 katalogizatorjev iz 203 knjižnic...". Poenostavljeno to pomeni, da je med letoma 2004-2006 bilo podeljenih 110 novih licenc ali več kot 30 na leto. Kaj ta masivnost licenc prinaša, omenja Seljakova v nadaljevanju:"...eden večjih problemov je predvsem neskladnost bibliografskih zapisov v COBIB-u in lokalnih bibliografskih bazah podatkov...." Glede naključnega preverjanja ustreznosti bibliografskih zapisov pa pravi:"...kar 77% zapisov je vsebovalo napake, od tega 53% zapisov manjše napake in 24% vzapisov večje napake. Le 18% zapisov je bilo ustrezne kakovosti..." 18% ?!?! Logičen zaključek tukaj je naslednji - navkljub temu, da se zaostrujejo pogoji, je število danih licenc preveliko. Tisti, ki pa to licenco imajo, jo pa verjetno ne bojo nikoli izgubili. Na tem mestu obstaja evidenca imetnikov licenc, ki do tega trenutka znaša 758 imetnikov!!! Zakaj le ne najdem evidence tistih, ki so to licenco izgubili??


Moje predlagane utopične rešitve:

1. Vzpostavitev inšpektorskega dela za ugotavljanje (ne naključne!!) primernosti kvalitete bibliografskih zapisov in primerno sankcioniranje!

2. Odobritev le določenega števila licenc na leto.

3. Zakonska sprememba pogoja o nastopu na delovno mesto bibliotekarja. Zahteva po licenci samo takrat, ko gre nedvoumno za delovno mesto katalogizatorja ali ze delovno mesto v knjižnici z enim samim človekom.

4. Ob vseh omejitvah in kaznih bi moralo biti tudi primerno višje plačano delovno mesto katalogizatorja.


Verjetno najbolj utopična, vendar po mojem mnenju najboljša rešitev, pa bi bila koncentracija katalogizatorjev v npr. nacionalni, univerzitetnih in večjih splošnih knjižnicah in privatizacija ostalega sektorja. Ustanoviti podjetje z izključno katalogizatorji in prodajati zapise na trgu. Pravzaprav ne vem, zakaj do tega sedaj še ni prišlo.



Saga o licenci se nadaljuje.....

8 komentarjev:

  1. Ponovno je bil opravljen pregled kakovosti 50 naključno izbranih zapisov, vesoljna javnost je bila o tem obveščena:

    [citiram]
    Naključni izbor ter preverjanje bibliografskih zapisov in pripadajočih normativnih zapisov smo izvedli 11. 2. 2009 [sic!].
    Med preverjenimi zapisi je bilo:
    - 27 bibliografskih zapisov z večjimi napakami
    - 17 bibliografskih zapisov z manjšimi napakami
    - 6 bibliografskih zapisov ustrezne kakovosti«
    [konec citata]

    54% je Z VEČJIMI NAPAKAMI!!!!!!!
    34% ima manjše napake
    12% je USTREZNE KAKOVOSTI!!!!!!!!


    Čestitke slovenskim katalogizatorjem in katalogizatorkam! Ali pa mogoče čestitke tistemu, ki je postavil kriterije za ugotavljanje kakovosti? Ja, čestitke temu slednjemu! Itaq!

    OdgovoriIzbriši
  2. Pač - slovenski knjižničarski srenji, ki je odgovorna za področje katalogizacije, še ni kapnilo, da tovrsten način dela v 2.0 okolju ne funkcionira. Najbolj smešno je to, da imamo precej višje standarde, kot jih ima npr. OCLC (komu na čast, ne vem).

    OdgovoriIzbriši
  3. Pod dokument sta podpisana NUK in IZUM, očitno jima to ustreza, Nacionalni svet za knjižničarstvo pa drži štango. Država pa to plača. Od koga dobi država pa se itak ve. Še dobro, da imamo (skoraj) najvišje davke na svetu.

    OdgovoriIzbriši
  4. Je biblioblog čisto zaspal?? Nobene debate in nobene polemike ni več!? Nevzdržno je, da ni padla niti ena beseda ob cunamiju odvzema licenc konec preteklega leta! A to pomeni, da se knjižničarji strinjamo?

    OdgovoriIzbriši
  5. Biblioblog ne spi. Sledimo vsem stvarem, ki se dogajajo na področju knjižničarstva v Sloveniji. Kar se tiče licence COBISS, dvomim da se da zapisati še kaj več, kot smo že povedali zgoraj. Uradno se izven "Sveta članic Cobiss" s tem problemom ne ukvarja nihče, saj se noče nihče izpostavljati (večen problem v slovenskem prostoru). Neuradno pa se govori veliko (o tem na tem mestu ne bomo govorili). Zanimiva je statistika imetnikov licenc COBISS, ki je na dan, ko smo objavili zgornjo objavo, znašala 758 imetnikov. Na današnji dan ta številka znaša 673 imetnikov. Se pravi, minus 85 licenc. V 16. členu Pravilnika o izdaji dovoljenja za vzajemno katalogizacijo piše naslednje:"(2) IZUM je dolžan zagotoviti vpogled v evidenco izdanih, veljavnih in odvzetih licenc pod pogoji in na način, ki je skladen z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov." Ker si varstvo osebnih podatkov razlaga vsak po svoje, predlagam, da se pošlje Nataši Pirc Musar, da preuči, katere podatke je IZUM o tistih, ki so izgubili (ali jim je prenehala zaradi odhoda v penzijo) licenco COBISS dolžan objaviti. Podatkov v zvezi s tem pač ni.

    Kar se pa tiče sklepa Sveta članic COBISS, ki je dosegljiv tu. IZUM&Company seveda prelaga odgovornost kakovosti zapisa na knjižničarje in apelira na njihovo strokovno delo, ki vpliva na veliko ostalih področij. Dalje predlagajo vodstvu knjižnic specializacijo delovnih mest katalogizatorjev.

    Osebno mnenje: Nekdo pozablja, koliko stane naša katalogizacija. Nekdo pozablja, da to plačujemo vsi davkoplačevalci. Nekdo pozablja da nikjer ni prikazane nobene mednarodne primerjave o kakovosti naših zapisov in zapisov v ostalih državah.

    Mimo tele cvetke pa ne bom mogel iti nikoli. Če kandidat pade (v tretje) na preverjanju znanja, mora po pravilniku zopet iti skozi vsa izobraževanja. To je približno tako, če zagovora diplome ne bi opravili, bi morali ponovno iti v 1.letnik...

    Over and out.

    OdgovoriIzbriši
  6. Če je najnovejša objava stara dva tedna in pol in zadnji komentar več kot 10 dni, potem je blog definitivno vsaj klinično mrtev. Namesto cvetja pošljite žalujoči ostali prispevke za dobrodelne namene.

    OdgovoriIzbriši
  7. Spoštovani,
    Veseli nas da radi spremljate naše objave, vendar pa nismo časnik, da bi bili vezani na točno določene termine. Pišemo ko utegnemo in takrat ko imamo kaj za povedati. Naj Vas malce potolažim; novi prispevki se že pripravljajo in bodo vsak čas na ogled.

    OdgovoriIzbriši