Dnevnik je v soboto, 09.06.2007 objavil kolumno Marka Crnkoviča s pomenljivim naslovom "Knjižnica vseh knjižnic" v katerem omenja nekaj, čemur pravi knjižničarski lobi. "Predstavljajte si svet, v katerem bi bile vse knjige dostopne na internetu - ampak res vse." Zakon! Toda baje "bi to seveda spremenilo vlogo obstoječih knjižnic - tako nacionalnih kot študijskih in splošnih -, vendar ne v negativnem smislu, kot si morda mislijo predstavniki knjižničnega lobija."
Tukaj je po mojem mnenju kar nekaj stvari, ki bi morale vzbuditi zanimanje pri knjižničarjih. Najprej izraz lobi. Lobiranje je izraz, ki pomeni delovanje, usmerjeno v doseganje nekega rezultata, tipično s strani državnih organov in izvoljenih predstavnikov. Izraz knjižničarski lobi bi torej pomenil to, da so knjižničarji organizirani in da imajo profesionalne predstavnike, ki se ukvarjajo z lobiranjem ali vsaj z odnosi z javnostjo. Edina takšna zveza je ZBDS, ki pa ima poleg velikih organizacijskih težav tudi po mojem mnenju nezadosten vpliv med samimi knjižničarji, očitno tudi v širši družbi. Ali knjižničarski lobi sploh obstaja? Po mojem mnenju ne. Pa bi moral? Seveda!
Druga stvar je ta, da pisci kolumn domnevajo, da bi sprememba vloge knjižnic sploh lahko bila v kakršnemkoli smislu negativna. Vloga se nedvomno spreminja, kar včasih priznavajo tudi knjižničarji sami. Tudi ZBDS je že leta 2004 sprejela nove naloge knjižnic v informacijski družbi. "Uvajale bodo tehnološke novosti in nove metode dela ter ob smiselni rabi informacijske tehnologije še naprej vestno zbirale, shranjevale, predstavljale in posredovale obstoječa in nastajajoča znanja;" Sliši se super, pa je v treh letih prišlo do kakšnih sprememb? Novosti? Glede na to, da niti bolj kulturniško usmerjeni komentatorji ne poznajo usmeritev knjižnic, bi bilo očitno potrebno res vzpostaviti knjižničarski lobi.
Tretja pa je seveda ta, koliko se knjižničarji sploh zavzemajo za to, da bi bile vse knjige dostopne v elektronski obliki. Sam se seveda močno zavzemam za to, saj sem se ob trenutni izkušnji pisanja diplome lahko prepričal v nujnost takšne rešitve. Vendar pa se kolegi knjižničarji ne znajo ali nočejo izjasniti o teh problemih. Seveda je to povezano z ogromnimi stroški vendar če že nimamo denarja, lahko prispevamo svoje znanje, mar ne?
Naj se za konec vrnem na začetek. G. Crnkovič poudari, da "Ker pri vsej tej evforiji okrog interneta - ki ji še sam podlegam - pa na nekaj vendarle pozabljamo: človeštvo še ni izumilo boljšega informacijskega vmesnika od potiskanega papirja". Sam temu močno nasprotujem, elektronski mediji so namreč dosti "boljši". Potrebno je samo spremeniti izhodišča. G. Crnkovič se je namreč udeležil blogresa, kongresa blogerjev. Koliko knjižničarjev je bilo tam? Koliko knjižničarjev ima svoj blog? V tujini mnogo. Pa pri nas? Toda to je verjetno že druga tema. Bolj zaskrbljujoče je to, da žal sploh ni bilo odziva slovenske knjižničarske srenje. Ne na komentar ne na blogres.
Ni komentarjev:
Objavite komentar