Strani

24.4.07

Dostop in ohranjevanje elektronskega gradiva

Kje so meje digitalizacije? Kakšna je stopnja "zastarevanja" elektronskega gradiva? Ali je kvalitetna kopija na ne-kislem papirju res najboljša in najbolj varna odločitev?

Ne morem doumeti, zakaj so ljudje lahko kar obstali v 90. letih, ko se je resnično delala revolucija novih tipov shranjevanja. Toda že od Windows 95 naprej, ko osebni računalnik omogoča relativno enostaven dostop do interneta, so takšni strahovi nesmisel! Čisto vsaka datoteka, ki je bila ustvarjena pred desetimi leti se lahko odpre tudi v najnovejšem operacijskem sistemu Microsofta. Poleg tega mrežna diskovna polja lahko shranjujejo ogromne količine podatkov - moj email predal se kar konstantno veča! In je celo brezplačen. Vsak trenutek lahko s pomočjo brezžičnih omrežij dostopam in shranjujem podatke. In to slike, tekst ter, ne boste verjeli, tudi video. Naj nekdo poskusi tega shranit na papir!

Digitalni podatki so zakon! Lahko jih kopiram, dopisujem, shranjujem različice, brišem, obnavljam in dostopam do njih od kjerkoli. In to celo z različnimi napravami.

Popolnoma nobenega razloga ni za to, da bi še vedno uporabljali papirnate kopije. Še več, po mojem mnenju je to škodljivo, saj gre preveč denarja za posebne "analogne" sisteme namesto v pravo digitalizacijo. Pa še prostor zasedajo. Da ne govorimo o sekanju deževnega pragozda.

Torej, prosim vas, naj mi nihče več ne ponuja reklamnih papirjev na ulici. Še junk maila imam preveč...

1 komentar:

  1. Se popolnoma strinjam! Dodal bi samo še, da verjamem v filozofijo "many copies makes stuff safe" in ta v digitalnem okolju definitivno velja! veliko backupov po celem svetu pac omogiča več varnosti kot samo nekaj papirnatih arhivov, po katerih se nikomur več ne da brskat.

    Čeprav za organizacijo svojega časa in nalog pa še vedno raje uporabljam kar beležko in papir - vendar predvsem zaradi trpežnosti, prenosljivosti in enostavnosti rabe.

    OdgovoriIzbriši